ČLOVEK - KREATOR SVOJE USODE

Kornelija Pope Toth

Fitnes imunskega sistema

Ne iščite eno in edino, absolutno in dvodimenzionalno resnico o drugih! Takšne ni!

Iskanje resnice o drugih vas bo zasužnjilo in zaprlo v pekelsko podganjo dirko.

Iščite pravo, multidimenzionalno resnico o sebi. Samo ona vas bo osvobodila.

Bolj, ko boste videli resnico o sebi, bolj se bo vam prikazala tudi resnica o svetu.

Pot do resnice je logika, zajeta pod imenom

                                           Transformna osebnostna terapija

 

UVOD

Kako čas mineva, vse več je dvomov v resničnost epidemije in vse več je različnih teorij zarote, vse več okostnjakov prihaja na površje v tej vojni interesov, kjer vsi hujskajo in vlečejo ljudi na svojo stran. 

Vse to, v povezavi s strahovi od bolezni, izgubljenostjo in kaosom povzroča paniko. Kot pa vemo, zaradi panike strada več ljudi, kot od same nesreče, ki je izzvala paniko. 

Vemo pa tudi to, da v katastrofah izbijajo epidemije. Pa ne samo zaradi nehigijenskih pogojev. V stanju panike in kaosa naše bitje ni kos problemom in zato ne uspeva več harmonično funkcionirati. To ima za posledico tudi  PAD ODPORNOSTI ORGANIZMA, kar pa omogoča izbijanje epidemij. 

 

 

 

 

HARMONIJA, KOT OSNOVNI FAKTOR NAŠE IMUNOSTI 

Osnova naše imunosti je pravilno, harmonično in usklajeno funkcioniranje našega bitja v celoti. 

Kot sem že omenila, tokrat bom ostala na nivoju matrije in konkretne realnosti v zvezi z epidemijo korona virusa.  

 

Milijone let trajajoča evolucija je poskrbela za strukture in primerno uglasila njihovo funkcionianje, da se je življenje ne samo prenašalo naprej temveč tudi razvijalo, transformiralo in izpopolnjevalo.  Ravno ta trajnostnost in kontinuiranost je najboljše dokazilo, da je to, kar je narava ali bog ali kdor koli  že, naredil, kot tudi metoda, kako se to dogaja idelano.

 

Tudi matematika ima svoje poglavlje o kaosu, ki smo ga popularno imenovali  »učinek metulja« Lepo je prikazan v istoimenom filmu. Če samo minimalno spremenimo eno varjablo, se vse skupaj spremeni, celo sesuje. 

Zato je vsako vtikanje človeka v te procese z željo kar koli spemeniti (od treningov za spemembo miselnosti, preko razbijanja naših signalnih lučk, kot so strah, ter popularnih pravil prehrane, pa vse do genetskih mahinacij), igranje z našimi življenji, hazarderstvo in najhujše in najbolj nevarno uničevanje narave. 

S takšnimi svojimi aktivnostmi rušimo skladnost. Ta kaos, tudi če je še komaj opazen,  se odraža tudi na naši  psihi. Izzove nemir, razdažljivost in strahove. Oni pa delujeo nazaj na fiziološke strukture in telesne funkcije, ter jih poslabšajo.

Tako smo zaprli en začarn krog po katerem postopoma lezemo navzdol proti razsulu. 

 

Prisotna je izrazita in popolna zmešnjava, ter (niti malo ne neupravičeni) dvomi v čisto vse v zvezi s to epidemijo. Osebno sem prepričana, da epidemija spoloh ni tako huda, kot se jo prikazuje. Vendar, postaja huda zaradi takšnega kaosa in panike ki se (umetno) ustvarja.

 

Ni smiselno iskati krivce in »pravo« resnico. 

Edini izhod je, da se skoncentriramo na sebe in težimo temu, da izvlečemo celo kožo. 

O teh zadeveh sem pisala v prejšnjih poglavljih.

 

Ta epidemija je dober in preprost primer, na katerem  bom prikazala določene konkretne mehanizme s katerimi sami uničujemo svoje življenje. 

Sicer pa je v multidimenzionalnem življenju vse veliko bolj kompleksno in komplicirano. 

 

 

 

 

Torej, osnovni pogoj, da bi bili odporni proti bolezni je skladno funkcioniranje našega bitja tako, kot je to narava ustvarila.

Vloga takšnega dvodimenzionalnega človeka, kot smo to sedaj, ni v tem, da obvlada, podredi in upravlja s to naravo!  

Ko bomo prenehali ovirati jo v njenem delu in sledili vodstvu, ji bomo omogočli da nas preoblikuj NAZAJ v ta pravo,  čisto in uzvižano obliko, kot smo bili preden smo pojedli jabolko spoznanja in si začeli domišljati, da smo mi bogovi, ki vladajo s svetom. 

Šele tako pridobljena zrelost nam bo dala pravice, da tudi sami sodelujemo v njenem oblikovanju.  

Kot bi rekli: moramo sprejeti in SLEDITI  božji voljiI,

Ob tem ne pozabimo, da »bog« ni neki starček v višavah. Bog je tudi narava in bog je tudi naše telo, ki sledi pravilom igre, ki so se izoblikovala tekom milijonih let.

Zastonj smo si ustvarili najbolj super računalnike, ki za nas ustvarjajo novodobna nebesa, ki jih danes imenujemo »virtualna resničnost«, če pa vmes sami uničimo naše realno, materialno telo.

 

 

 

 

 

SUGESTIJA, KOT VZROK BOLEZNI 

Verjetno vsi veste, da »hipohoder« pomeni namišljeni bolnik.

To pomeni, da takšna oseba vsako bolezen, o kateri kar koli prebere ali sliši, najde takoj pri sebi.

Če vas sedaj uprašam ali ste vi hipohonder, zagotovo boste zanikali. Lahko, da se boste celo užalili zaradi takšnega vprašanja.

 

Vendar »hipohondra« imamo vsi v sebi—pač v neki skriti, latentni obliki.

Hipohondrija je tipična bolezen študentov medicine: vse o čem se učijo, vse najdejo pri sebi.

Jaz sem še bila zelo odporna vse do petega letnika

 

PRIMER 1.

 

 

Vi, laiki, nič ne veste o medicini. Občasno preberete nekaj, pa že menite, da vse veste in obvladati. Nočete se zavedati (tudi, če veste), da so to oglasni teksti, za prodajo nekega »čudodelnega« izdelka. Pišejo jih pa večinoma laični pisatelji iz poceni držav za drobno plačilo.  

Zdravje je idelano področje, kjer je najlažje nategniti ljudi in služiti na njihovi naivnosti in neznanju in to izključno na podlagi takšnega hipohondra v njih. 

 

V marketingu učijo, da ljudem ne razlagaš o tvojem izdelku temveč da jim poveš, kakšne njihove probleme ta tvoj izdelek ali storitev rešuje. 

Super! 

Vendar, na področju človeka in njegovega zdravja takšno marketinško tehniko NIKAKOR NE MOREM ŠTETI ZA NEOPOREČNO. 

Ker pa je v marketingu cilj čim več zalužiti s čim maj dela (in čim manj strokovnega znanja), zato se pri oglaševanju obračajo na maso ljudi in to s 

CILJANIMI -SUGESTIVNIMI VPRAŠANJII.

Torej, SUGERIRAJO človeku bolezen! Zlorabljajo hipohondra v človeku. Najbolj pa zlorabljajo njegovo prepričanje, da on pač ni hipohonder. 

Zato sprašujejo: »Ali imate te in te težave...?«

Pri tem vam v vpašanju ponudijo simptome, ki NIČ NE POMENIJO in ki jih ima vsaki človek, pa ne zato ker bi bil bolan temveč ker so to »znaki« funkcinoranja našega organizma. 

 

PRIMER 2:

 

 

Zato je to idelano področje za zaslužek. Takšne splošne simptome vsak lahko najde pri sebi, na sploh, ko ga sugestivno sprašujejo.

Pri tem pa pozabite vse to, kar vas učijo pri »pozitivni miselnosti« in povdarjajo, da ne smeš misliti na slabo, ker se bo to tudi zgodilo. To pravilo o »pozitivnosti« ne velja nikjer RAZEN PRI ZDRAVJU. Bolj ko mislite na svoje tovrstne simptome, bolj bolni boste. Najprej bo to namišljena oblika, ko pa vztrajate, se bo materializirala.

 

PRIMER 3.:

 

In tako vas lahko prepričajo, na kar koli. 

 

Nas so, že na začetku studija medicine opozorili, da bomo vsi »zboleli« od vsega o čem se bomo učili. Čeprav z glavo –z znanjem nismo mogli premagati svoje hipohondrijske strahove, smo se le uspeli obrniti po pomoč v pravo smer in se izvleči. Namreč, ti  hipohondirjski strahovi se zelo-zelo močni. Človek postane čisto obseden, ker bolezen čutimo kot zelo realno. 

Torej, en laik, kom so na drugih mestih vcepili prepričanje, da je edino pravilno ravnati se po svojih občutkih in da v vsem ima prav, se ne bo dal prepričati, da so ga, na podlagi njegovega hipohondera naplahtali.

 

Ob tem pa, za te čudodelne preparate in kure se dajo narediti tako čudoviti oglasni dizajni, pa gifi in videji, da se jim le ni možno upreti. Priželjkuješ, da bi le bil bolan, pa da greš na takšne kure. 

Niti ne opazite, da so vas, s parolom »za zdravje«, v resnici naredili bolnim (čeprav to niste bili) in ODVISNIM do konca svojih dni.

Kot vas je bilo lahko prepričati, da imate težave, tako vas je lahko prepričati tudi v to, da vam je boljše, ko jemljete določen preparat ali uporabite postopke.

Vse to pa, ne samo da ne pomaga; ono vam v resnici škoduje. 

Ni nujno, da takšni preparati vsebujejo škodljivih snovi. Dovolj je, da obremenjujejo vaše telo, ki mora vložiti dodatne napore, da bi jih odstranilo. Dok vas vaša jetra poskušajo razstupiti, ne morejo se posvetiti drugim, življenjsko pomembnim zadevam, kot so npr. čuvati vas od zunanjih škodljivih vplivov.

Če pa vaša jetra več ne zdržijo to čiščenje, potem se te smeti kopičijo v vas in zastrupljajo. Na to pa vam bodo prodajali dodatne kemikalije in predpisovali nove kure za »čiščenje« - od teh strupov, ki so jih vam oni prodali.

Če pa se vse zalomi, naj vas medicina ali kdo drugi rešuje! Saj niti v sanjah ne bi pomislili, da so vas razruvali ti, tako čudoviti izdelki in storitve »za zdravo, srečno in uspešno življenje«. 

 

Vsaka bolezen zelo prav pride za bogatenje. Vač ko je bolnih (še boljši pa so tisti, ki so sicer zdravi, pa so jih prepričali, da so bolni) to je večji profit.

 

Tudi, če je to, kar se nam sedaj dogaja, res (bila) huda epidemija (jaz osebno močno dvomim) je bolj nevaren vaš strah. Namreč, strah je samo signalna lučka. To je reakcija nekega pametnejšega dela v nas, ki dobro ve, da smo resnično v nevarnosti.  Kako ne bi bili, ko pa že leta in leta z vso močjo UNIČUJETE svojo imunost. Zato je strah od bolezni opravičen!

Ni pa nujno, da zbolite! Vendar sugestija (in vsa ta zmešnjava) deluje na vašega hipohondra o čigavi prisotnosti se ne zavedate, in resnično zbolite, čeprav sicer ne bi.

Zato je nesmisel razmišljati o tem kako popraviti našo  imunost! 

Pomembno je zavedati se tega, s čem smo uničili svojo imunost, ko so obrambni mehanizmi ugrajeni že v celico. Obstajajo pa že številni dokazi v makro- in tudi v mikor- svetu o tem kako narava regenerira svoje stanje čim se umakne človek, ki je uničeval ali pa se, na podlagi svoje omejene človeške glave, silno trudil »popraviti« kar koli. 

 

Moj namen je pokazati vam kako sami uničujete svojo imunost, s postopki, za katere nikoli ne bi pomislili, da so lahko škodljivi.

 

 

CELICA – NOSILEC ŽIVLJENJA

V osnovi vsega je življenje samo, ki se je ustvarilo pred milijonimi leti in se na nivoju materije prikazalo v obliki celice.

Teorijo o nastanku življenja je prvi opisal Oparin in objavil 1924 leta.

Da je celica preživela, morala je znati primerno funkcionirati. Ni imela dietetičara, ki bi ji svetoval pravilno prehrano, ni bilo pametnih naprev, ki ji bodo merili njene funkcije in narekovali kaj kako mora delovati. Ni bilo »prehranskih nadomestil in mirijade takšnih in drugačnih preparatov za zdravje niti svetovalcev za zdravo življenje.

Celica je imela samo vsoj lastni »božji računalnik« in s tem ne samo da je preživela, temveč je prosperirala in tekom milijonih let ustvarila nešteto novih form življenja. Škart je izginjal, tisto dobro pa je napredovalo in se izpopolnjevalo.

 

Od pojave človekovih prednikov je več kot 25 milionov let. Od pojave homo sapiensa je 200.000 - 300.000 let.

 

Zagotavljajo nam, da bodo v nekaj meseci ustvarili učinkovito in varno cepivo proti koroni  in nas terjajo da sprejmemo da je tih nekaj meseci dovolj dolgi čas za dokazilo učinkovitosti in varnosti. 

Ni mi pa jasno, zakaj potem ne sprejmemo to, kar nam narava že milione let dokazuje, da je dobro in da pravilno deluje? Za kakšnega neskončno drznega lažnega boga se postavlja človek, na sploh v zadnjih 30 letih, ko si jemlje pravice vmešavati se in razdirati vse to, kar je narava ustvarila in verjeti, da zna boljše, kot je narava znala narediti tekom milionih let. 

 

Od mirijade procesov, ki se odigravajo v našem bitju in morajo biti pravilno usklajeni, mi poznamo nekaj. 

Normalni človek se nikoli ne bi lotil brskati po notranjih/tehničnih strukturah svojega računalnika, še manj pa nekaj prepravljati, čeprav je to samo »primitivna imitacija« našega osebnega/božjega računanika, ki upravlja z našim bitjem. 

Vsak pa si domišlja, da se lahko vmeša v človekove strukture in funkcije, pa še brez osnovnega znanja o človeku!

 

Če ta naš računalnik ne bi bil dobr, ne bi tudi po milijonih let pravilno funkcioniral. 

Oziroma, bi pravilno funkcioniral, če ga mi sami ne bi uničevali kar naprej. 

Torej, vse kar človek spremeni v tej neverjeno izprepleteni mreži raznih struktur in funkcij, lahko povrzoči samo sesuvanje.

 

Sicer, dokazano je, da je celica neumrljiva. Lahko jo uničijo samo nakopičene smeti, ki so izločki procesov njenega funkcioniranja. Vendar celica ima tudi za to rešitev, če se nahaja tam, kjer mora biti. 

Zato,

če nekaj pri nas ne deluje, kot bi bilo treba, bolj logično bi bilo vprašati po UZROKIH zaradi katerih nekaj ne dela kot je teba, ne pa si izmišljati kako naj »popravimo«.

 

Mikro- kot tudi makro- narava je že neštetokrat dokazala, da se zna tudi regenerirati. S svojo regeneracijo začne takoj, ko se umakne vzročnik, ki je priplejla do okvare, največkrat pa, ko se umakne človek in prepusti naravi da opravi svoje delo. 

Naravni proces lahko primerjamo z lepo počesanimi lasmi, ko vsaka las gre naravnost in paralelno druga drugi. Vsaki naš poseg v naravni proces je kot pletenje kitke: to kar je levo, sedaj zasukaš na desno. Po tem, ker pač ugotoviš da nekaj ni v redu, ne odviješ to, kar si zasukal temveč narediš novi zasuk. Ja, sedaj je ta del ponovno postavljen levo, vendar je vmes en »vozel«.

Vsako naše »reševanje problema« brez, da odkrijemo pravi vzrok, za nepravilnosti, je samo novi vozel na tej kitki.....In tako smo vse bolj oddaljeni od originalnega stanja harmonije.

Odkriti uzrok je: odplesti kitko, zasuk za zasukom, vse do »kože«- do podlage in začetka.

Ker pa se mi vtikamo v vse možne procese,  naše bitje je postalo zavozlano, kot naša pričeska po zelo nemirnem spanju. Če hočemo urediti pričesko, zna biti potrebno odrezati vozle, ker odvozlanje ni možno. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ko grem skozi ta proces transformacije, marsikdaj sem bila  zaprepadena in presenečena, kako sploh še lahko živimo, ko smo od sebe naredili spako z milijoni kratkih stikov in vozlov. Niti zamisliti si ne moremo, kako čudovite stvari smo lahko ustvarjali, dok smo še bili res ta pravi in čisti.

Neke ezoterične knjige pravijo, da je sposoben človek obstajal veliko pred to evolucijo, ki jo mi odkrivamo.

Vendar pustimo to...

 

 

 

 

 

Naša celica se je znala tudi braniti od živih in neživih, notranjih in zunanjih nevarnosti. Če ne bi znala tudi to, bi že bila uničena.

 

Namreč, kot se tega tudi v medicini učimo, do bolezni pride z ene strani zaradi zunajih dejavnikov, z druge strani pa zaradi stanja našega organizma. 

To sami lahko zaznavamo: ne glede na to kako strupeno je zunanje okolje, ne zbolevajo vsi. Enako velja tudi za naš položaj v odnosu do mikroorganizmov.

 

Tudi mikroorganizmi so deli narave! Številni so celo od ključnega pomena za naše preživetje. In kot so tudi ti zoprni in nadležni komarji potrebni, tako tudi takoimanovani patološki mikroorganizmi so na neki način potrebni.

Zato, ko govorimo o zaščiti narave, ne smemo na njih pozabiti! 

 

 

 

 

IMUNOST v ožjem pomenu 

lahko primerjamo z vojsko. Njo sestavljajo vojaki in njihovo orožje. Če hočemo dobro imunost, ni dovolj da kupimo orožje. Če nimamo primerno izurjenih vojakov, bomo izgubili vojno. 

Orožje so npr. imunoglobulini. Vojaki pa so npr. bele krvničke, ki izdelujejo te imunoglobuline.

 

Tudi to ni dovolj, da imamo samo (ostro)strelce.

Razen zadeti v tarčo, potrebno je obvladati še masikatero veščino in pridobiti sposobnosti, da bi le postali sposobni znajti se v vseh možnih predvidljivih in še bolj v NEPREDVIDLJIVIH situacijah.

In kako naj se naučimo reagirati v nepredvidiljivh situacijah, ko nismo kompletno izurjeni in sposobni reagiranja?

 

Kot urijo vojake in tudi špornike za borbo, tako je potrebno tudi da se urijo naši notranji vojaki. In, kot pravijo v biznisu, ni pomembno da imaš vse v rezervi. Potrebno je, da znaš pivotirati—hitro se prilagoditi spremembam ter drugačnim in novonastalim situacijam.

 

PRIMER 4.:

 

 

Kako naj pridobimo takšne sposobnosti »pivotiranja«, če živimo pod taktirko in v okvirjih strogih pravil popularne miselnosti? 

Nepredvidljive situacije nas učijo improviziranja. Če znamo improvizirati in smo se naučili prilagajati se, bomo kos vsem spremembam. Saj se bomo znašli ne glede za kaj gre. 

Torej, ni nič bolj neumnega, kot goltati preparate za imunost ali se »filati« s c-vitamini -  ob »privih znakih prehlada ali gripe«.

Še manj pa je primerno izolirati se ali na kakršen koli drugi način hoteti okoli sebe ustvariti sterilno okolje.

 

Najboljše vadbišče in fitnes za naš imuni sistem je KONTAKT Z ZUNANJIM SVETOM – oz., kot je dopolnjen izrek o čistoči, ki je pola zdraja – nečistoča pa je druga polovica. 

Bolj ko se uničuje ta mikor del narave, in bolj ko hočemo ustvariti neki sterilni svet okoli sebe, to bolj bodo zakrnele naše strukture, odgovorne za obrambo. Kot če bi noge in roke novorojenčka stavili v gips za vedno, po tem pa bi na enkrat, terjali od njega da prepleza Himalaje.

Najboljši mejnik in »trening« v razvoju človeka so OTROŠKE BOLZNI. 

 

Od cepiva se ne ustvarja pravi in trajni imunitet. Opravičen je dvom, če sploh delujejo. Velike nemške statistike prikazujejo, da so krivulje števila obolelih pri epidemijah že močno upadle, ko so šele začeli cepiti. Če bi capiva delovala, krivulja števila obolelih bi morala pokazati bolj strmi padec in to vse do ničile. Namesto tega, krivulje so postale izrazito bolj položna, marsikdaj se je celo povečalo število obolelih. 

Bila sem na turnusu iz pediatrije, ko je naša profesorka izvedela, da so uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam. Jezno je povedala, da za to ni nobenega medicinskga opravičila. 

Za gripo pa se tudi ve, da ni možno narediti primernega cepiva, saj se virus kar naprej spreminja. 

 

Četudi dosedaj nisem ravno verjela tem nemškim statisktikam, stanje sedaj, pri tej korona-epidemiji pa preigrava ravno ta stari scenarjih, samo je bolj manipulativno postavljena, da nihče ne bo mogel dokazati manipulacije. 

 

Imunost in sedanja korona-epidemija

(»kmečke logika« na podlagi mojega znanja medicine)

Zaradi prehitre izolacije, nismo mogli ustvariti pravi imunitet. Namreč, za izbruh epidemije mora število okuženih doseči neko kritično število .

 

Obstaja tudi kolektivna imunost. To pomeni naslednje: če je  70-90%  populacije imuno proti določeni bolezni (različno je pri različnih bolezni) zaščiteni so -  ne bodo oboleli niti  tisti, ki zaradi nekega vzroka niso razvili lastno odpornost.  

 

Širjenje mikroba (večinoma so to virusi) se ne da kar tako ustaviti. 

Predstavite to kot nerpijateljsko vojsko, ki udira na vaš teritorij. Najprej pride samo nekaj njih v izvidnico. Po tem pa začnejo prihajati in vse bolj s širiti in zavzemati vse več vašega teritorija.

Vi pa, če ste zaznali prvo njihovo izvidnico, ste dobili informacije o njih in ste se  začeli pripravljati na spopad z njimi. 

 

Virusna invazija začne s prvim okuženim. Čim je ta drugi stopil v stik s tem prvim, njegovo bitje že takoj začenja ustvarjati obrambo. 

Kako se invazija širi, jača tudi obramba posameznika in s tem tudi kolektiva. Zato marsikdaj smo okuženi, vendar sploh ne zbolimo in nihče v kolektivu ne zboli.

Lahko da med številnimi okuženimi nekateri le zbolijo, kar pa še ne šteje za epidemijo.

Če je število obolelih dosegel neko dogovorjeno število, se oznani, da gre za za epidemijo.

 

Virus postopoma tako in tako slabi, kot je tudi Napoleonova vojska oslabela že s tem, da je prešla silno dolgo pot do Rusije.

Še hitreje pa slabi, če naleti na upor obrambe, ki se je začela graditi v napadeni populaciji že od prvega stika z dotičnim mikorobom in se vse bolj stopnuje. Na ta način epidemija, tudi če je bila, izveni sama od sebe.

Zato začeti cepiti, ko že epidamija opada, nima nobenga smisla, saj je epidemija premagana po naravni poti.

Če bi se, po začetnem upadanju ponovno stopnjevala, to pomeni samo eno: da je mikrob (v našem primeru virus) MUTIRAL. Za to novo obliko pa že narejeno cepivo tako in tako ne deluje. 

 

Ker smo se prehitro izolirali, nismo mogli pravočasno priti v stik z bacilom. Zato ga nismo mogli upoznati, dokler je še bil »mlad in nejak« ter maloštevilčen. In nismo mogli razviti obrambo na njega.

Ker se mu nismo mogli upreti, zato je on v vse večjem številu lahko napredoval, saj ni bilo nikogar, ki bi mu se uprl.

Lahko se je prilagodil na teran, postal sposoben, zrel, močan in odporan. Imel je tudi čas mutirati in s tem se izogniti tudi naravni obrambi, ki se je v ljudeh le začela ustvarjati.

Z dezinficiensi smo mu celo pomagali v njegovi invaziji.

Saj dezinficiensi najprej pobijejo nepatogene mikrobe. Tako je izpražnjen teren, ki so ga pred razkuževanjem zasedali neškodljivi in koristni mikrobi, ki so s svojo prisotnostjo ovirali širjenje patogenih.

Sedaj so izpražnjen prostor z lahkoto zasedli patogeni mikrobi. (Nepatogeni mikroorganizmi so bolj občutljivi na dezinficiense, kot patogeni). 

 

PRIPOMBA O KIRURŠKI DEZINFEKCIJI:

 

 

Torej, neprijatelj se je nemoteno širil. 

Sedaj pa, če tako neodporni stopimo ven med močnega in velikoštevilnega neprijatelja, jasno je, da bomo zboleli.

Zato strah, da bo prišlo do ponovnega zbolevanja je realen. Zato imajo opravičila terjati cepljenje.

In ravno v tem je trik:

Pod parolo, da gre za odgovorno skrb za človeka, niso nam dovolili, da razvijemo svojo lastno in močno obrambo s pomočjo mehanizmov, ki se je tekom evolucije ustvarjal in izpopolnjeval, ravno za takšne namene. Naravno/božje je nokautirano, da bi v ta vrzel (»tržno nišo«) vstopil biznis in v pričakovanju gromozanskga zaslužka ponudil cepivo.

(Če ne bi to bil super zaslužek, se ne bi Trump že potegoval za monopol nad cepivi!) 

 

HUDIČEVA MREŽA

 

 

Čisto vsa cepiva imajo stranske učinke. 

Učinkovitost je pa vprašljiva.

Biznisu je absolutno v interesu, da obdrži en tako čudoviti vir ogromnega profita. 

Ni pa samo to! 

Nihče se ne upa kar tako spustiti zadeve, ker nihče ne more predvideti, kakšne bodo posledice.

To je RESNIČNA IN RESNA GROŽNJA.

Zato vas opozarjam, da kar tako (brez procesa ozaveščanje) prenehati s cepljenji ni ravno modra rešitev.

Se pa nameče vprašanje, kako pa se ne bojijo posledic pri VPELJAVI novega in nepreverjenege cepljenja. In se ti strokovnjaki, ki se imajo za modre, ne bojijo številnih igrarij z geni—izbaciti ali vstaviti ali spreminjati položaje in podobno.

Logično bi bilo da pomislijo, če je izbaciti cepljenje velka grožnja zaradi posledic, ki jih nismo v stanju predvideti, nič manj ni grožnja vpeljati nekaj, česar prej ni bilo v naravi, ki je svoje funkcije izoblikovala tekom milijone let in so dokazano delujoče.

 

ENA ČUDNA IZKUŠNJA:

 

 

 

Največ stranskih učinkov od cepljenja je lokalnih, - na mestu samega uboda. Lahko pa nastanejo tudi zelo hude okvare, za kar so ljudje uspeli dokazati, (in je medicina morala sprejeti) da so posledice cepljenja. Veliko tega pa je, kar pa medicina noče priznati, da je nastalo kot posledica cepljenja. 

Saj je nemogoče dokazati, da je neko cepivo, dano dojenčku (ko ta še nima razvitih struktur in funkcij za reakcijo) pozročilo možgansko okvaro, ki je postala vidna nekaj let pozneje. 

 

Čeprav o temu nočemo razmišljati, vendar pri načrtovanju katerega koli dela, se kalkulira določen postotek škode in tudi človeške žrtve. 

Zato obstaja ta neprijetni sistem trijaže, kjer se odloča o tem koga se bo žrtvovalo, da bi se rešil nekdo drugi.

Če nek poseg reši ogromno življenj, po tem je opravičen riziko in se sprejme, da jih bo nekaj stradalo od tega posega. 

 

Se pa pogosto postavlja vprašanje, v čigavo korist se žrtvujejo ljudi? Na žalost, marsikdaj za intres nekogaršnjega profita ali slave in ne v interesu kolektiva.

 

Zato mi je v tej epidemiji (tudi zaradi hudih ekonomskih posledic, ki bodo sledile) popolni nesmisel, da je bila žrtvovana cela populacija  zaradi »prestrogih« ukrepov, ko pa je že bilo jasno, da so žrtve epidemije težko bolni starci, ki bi tako in tako umrli v zelo kratkem času. 

 

 

 

Stranske učinke zdravil in tudi cepiva lahko opazimo šele nekaj let po uvajanju. Pa še takrat, nekaj posamičnih sumljivih primerov ne dokazuje nič. 

Začne se opazovati. In opazovanje traja tudi precej časa. 

Šele ko je veliko sumljivih primerih, se začne dvomiti v določen preparat ali metodo. Pa tudi takrat se osumljeni preparat ne umika takoj s tržišča, ker biznisu, ki od tega ima ogromne profite, to niti slučajno ni v interesu.  

 

Vse to še lahko vzamemo »v zakup« . Nikakor pa ni v redu, to, kar se je dogajalo, kar se dogaja in kar se načrtuje:

  • prisilno cepljenje celotnega človeštva z nevarnimin nedovolj dolgo testiranim  cepivom

  • za bolezen, ki se ne more imenovati za hudo saj od nje so umirali v glavnem tudi sicer hudo bolni starčki

  • in za katerega (zaradi hitre mutacije virusa), na podlagi medicinskih kriterijev niti ni možno izdelati odgovarjajoče cepivo. 

 

Cepljenja so tudi sicer kampanjska. To pa bi bila mega kampanja, saj bi se istočasno cepilo veliki del človeštva – z nedokazanim cepivom za ne ravno resno bolezen in z  nezagotovljeno učinkovitostjo cepiva. 

Nekateri bodo pobrali ogromen profit, in nihče jim ne bo mogel nič, če bo stradalo celotno človeštvo.  Oziroma, kar koli bi mu po tem naredili, to ne bo moglo izbrisati stranske učinke, ki bodo uničile človeštvo.

 

Največji absurd pa je v tem: 

  • da se ne verjame naravi, ki je v milijonih let dokazala svojo učinkovitist. Prisiljujejo pa nas, da verjamemo v neraziskano cepivo.  

  • In če je žrtev od cepiva »normalni rizik«, ki pač naj bi sprejeli »v dobro vseh nas«, zakaj nismo v dobro vseh nas sprejeli rizik smrti teh nekaj starčkov? 

PRIPOMBA: Jaz to lahko rečem, ker sem sama že v skupini starčkov!

 

Logično postaja, če v našo enačbo uvedemo en faktor: da je vse to bilo dober izgovor, da se znebijo odvečne populacije. Saj v tem neoliberalizam, kot o tem piše tudi Vesna V. Godina (sveda, s svojim bolj uglajenim strokovnim besednjakom), vlast prevzima nekaj superbogatih, vse ostalo pa gre na odpad zgodovine. Epidemija bo pa služila za Izgovor, da se je pač zaradi tega sesulo gospodarstvo. In po tem je jasno, zakaj smo morali biti tako »človekoljubni« do nekaj starčkov.

Oni bodo ubili vas, vi pa, v svojem obupu pa boste ubili nas, starce. Nihče ni treba nič povedati proti nas. Saj je vse jasno! Stradali ste zaradi nas. In tako bodo vsi dobili svoje izgovore a pravi krivci se bodo izmuznili.

 

Vendar, VSE TO JE TAKO PRAVILNO! To sem vam poskušala prikazati v prejšnjih poglavljih in to moram povdariti tudi sdaj: VI STE TAKO HOTELI. 

Vem zase, kako zelo sem čutila nevarnost in kako zelo sem vam ponujala metodo, ki nam je dana, da ne bi potrebovali doživeti tega, kar sedaj doživljamo. Vi pa ste vse naredili, da uničite in mene in to metodo.

Zato ni božje nepravde. In tudi hudobec ni tako hudobem, kot se zdi v prvi hip. Saj nam omogoča to, kar smo zaslužili. Tudi on bo prišel na vrsto vendar po tem ko izpolni svoje božje poslanstvo do nas. 

 

Ja vem! Malo je zavozlano. Če boste zbarantali, boste tudi sami razumeli in videli kako je to velika resnica! 

 

 

 

 

Nekaj besed še o statistiki

Nisem epidemiolog, pa tudi statističar ne! Samo razmišljam na podlagi mojega siceršnjega znanja in z mojo kmečko logiko. 

Nekega slovenskega strokovnjaka sem slišala, ki je povdarjal da »umreti s korono« ni isto, kot »umreti OD korone«.

V sebi imamo mirijado mikroorganizmov. Zato smo ZDRAVI!

Če bi začeli vse testirati, lahko bi jih na stotine našteli in trdili, da so vsi umrli zaradi teh—ker so pač prisotni v organzmu.

Lahko da gre samo za novi test in ne za novi virus.

Lahko da je to, kar test dokazuje, samo neki normalni partikel RNA v celici, ki ga prej niso zaznali.

 

Zato mislim, da pravo število umrlih lahko dobimo šele tako, da primerjamo celoletno število umrlih tega leta, s številom umrlih v prejšnjih letih. Če jih je statistično značilno več, po tem to lahko pripšemo epidemiji.

Sicer pa, če vpoštvam to, o čem se že prej pisala, ob tem pa se še poigram s številkami, lahko bi bil možen naslednji scenarij: 

 

Recimo da v prvem tednu na nekem območju umre 15 ljudi več, kot jih povprečno umira v določenem periodu iz leta v leto. V začetku naslednjega tedna umre še dodatnih 5. Proti koncu tedna pa nihče več, ker so naravni procesi ustavili epidemijo. 

Statističari bodo izračunali, da povprečno umira 10 ljudi na teden. 

 

Kot so to tudi povedali, cilj izolacije je bil, da se razvleče tok epidemije, da ne bi bilo na enkrat velikega števila težko bolnih, ki ne bi mogli biti obskrbljeni v tako kratekm času. 

V redu. Logično!

Vendar zaradi izolacije je onemogočeno ljudem da ustvare pravo imunost. 

Zato bo epidemija trajala 3 tedne a skupno ševilo umrlih bo 25. 

 

Na podlagi statistike je videti, da je naš vpliv obrodil s sadovi saj se je zmanjšalo poprečje umrlih na en teden. 

Ker pri takšnih zadeveh ni možno delati dvojo slepih poskusov, nihče več ni pripravljen videti, na sploh pa ne priznati, dokazati pa je tudi težko, da se je  zaradi naših ukrepov bolezen razvlekla  in število mrtvih je naraslo. 

 

Ko bi tukaj le bil konec! Vendar ni! Pokrenili smo lavino in zato epidemija ne odneha, kot bi sicer. Virus dobiva na moči in terja nove žrtve.

Naredijo tudi »izračune«in predvidevanja. In tako dobimo, da bo epidemija trajala 5 tedni in bo umrlo 100 ljudi. 

In herojski se borijo in borijo in zato na koncu imamo 80 umrlih zaradi epidemije. In vsi se bodo hvalili, kako so ustavili epidemojo in kako so jim ukrepi bili učinkoviti itn... 

In nihče več ne pogleda nazaj.

Zakaj naj bi! Saj vse več jih bo dobro profitiralo (berem nove ponudbe: dostave na dom! Takšne in drugačne zaščite in še marsikaj.

Super, Čim dlje je epidemija, tem bolj bodo služili! Pa tudi o tem piše, kako že neki »dobročinitelji« odkupljujejo dobra in uspešna, vendar zaradi epidemije v hipu propadla podjetja. Pa bogati bodo pokupovali hipotekarske zadeve, pocenjene delnice in vse ostalo). 

Drugi pa bodo uživali v slavi (pa tudi proviziji), ki so jo pridobili s svojimi »požrtvovalnimi« akcijami...

 

In tako, namesto izgube 20 ljudi in 2 tednih, imamo 80 izguljenih življenj in uničeno celotno gospodarstvo.

Če pa še širše gledamo (kot sem o tem v prejšnjem članku pisala) imamo uničeno celotno generacijo ljudi, ogromno novih problemov na vseh koncih in krajih, ki so vsi padli kot žrtve, da bi se medicina in še nekateri lahko hvalili

Prijava na e-novice TUKAJ

Kontaktni podatki:

040 36 09 36
This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now