NAPAČNE INTERPRETACIJE IN IMPLEMENTACIJE: Analiza intervjuja z Vesno Vuk Godino, iz leta 2013

https://onaplus.delo.si/dr-vesna-vuk-godina-tridesetletnice-tragicna-slika





Moram najprej povedati nekaj besed o ozadju teh kritik, ki bodo sledile.

Z Vesno sem se »srečala« skozi njeno knjigo :«Zablode postsocializma«.

Nekdo mi je pred kratkem zabrusil da verjamem vsekemu.

Ni tako! Verjemem tistim, ki so prišli do enakih spoznanj na podlagi svojih raziskav, kot sem jaz dobila, vendar samo s pomočjo ozaveščanja. Torej, če delamo lekcije s pomočjo Transformne osebnostne terapije (TOT) dobivamo tudi številna spoznanja in vse širše in vse bolj multidimenzionalno vidimo svet. Ta spoznanja so zelo jasna z razloženimi podrobnostmi vendar, če sam nisi ravno na tem področju, nisi prepričan ali je možno da bi bilo res. Prej ali slej pa dobiš dokazila.

Tako je tudi Vesnina knjiga bila dokazilo o resničnosti spoznanj, ki sem jih sama dobila, večinoma pa je, kot pri sestavljanki, idelano vklapalo in dopolnjevalo podatke, ki sem jih sama imela.

To je tudi znak, da takšnim tekstom lahko verjamem.

Ker bi tudi moji podatki dopolnili Vesnino delo, sem jo poskušala kontaktirati vendar se ni odzvala. To je le žaljivo vendar, tudi to sem sprejela, da sem zaradi svojih nalog in raziskav napustila akademsko kariero, celo sem izginila s scene in sem sedaj nihče in nič na tem svetu. Vendar, če bi ostala na onem nivoju, vsa ta znanja ne bi mogla pridobiti. Torej, en začarani krog iz katerega je skoraj nemogoče priti ven.

Tudi to sem spoznala, da marsikdo dela v pravo smer pač na svojem področju in sploh ni potrbno da vemo drug o drugemu.


Moja želja je bila, da tem avtorjem (ni bila samo Vesna) predam svoje znanje, s katerim bi lahko kompletirali svoje in posredovali v javnost. Meni bi pa tudi pomagali, da to, kar je bolj ozko moje, tudi jaz speljem, nisem pa ravno želela v ospredje. Sevda pri marsikom sem opazila kontradikcije ali pa- kot sem o tem tudi sicer pisala, da je teorija super vendar pri imlementaciji se obračajo v obratno smer od tiste, ki bi jo bilo potrebno slediti naprej. Poskušala sem jih na to opozoriti, tudi če me niso hoteli kontaktirati saj je vse to bilo od usodnega pomena. Saj jamraš zaradi nerešenih problemov ne vidiš pa da si ti sam zavozlal. Zaradi tekšnih napak pa tudi to, kar so dobro in koristno naredili, ne samo da bo izničeno temveč bo imelo slabih posledic na vse, ki se zgledujejo po njih.

Ko pa se niso odzvali mi je bila dilema, katere rešitev ni bila težka. Namreč, in zaradi njih samih in zaradi vseh vas, bom mogla opozoriti na te napake ki onemogočajo ravno to, za kar se tudi oni sami borijo.


Slučajno sem naletela na ta intervju. Res, da je že 7 let star in vmes se je zgodil Janša in epidemija vendar sedaj niti ni tako pomembno ali je Vesna kako drugače postavila zadeve ali pa ne. Pomembno je, da na tem intervjuju lahko pokažem in prikažem kjer je problem pri napačnih interpretacijah in implementacijah in zaradi česa namesto naprej človek dejansko gre (pa še druge vodi) nazaj, še bolj globoko v te smeti iz katerih se bori priti ven.

Vesna Vuk Godina je o generaciji takrat tridesetletnikov med ostalim povedala naslednje:

»Preseneča me tudi, da je ta generacija opustila vsakršno socialno refleksijo in prešla na občutek krivde: Vsi imate možnost postati predsednik Obama, zakaj pa niste, sami ste si krivi!«

Pojdimo korak za korakom:

Če nisi sam kriv za neko neljubo situacijo, kdo je potem kriv?

Imamo samo dve možnosti:

1. Če nisem jaz kriv, po tem je nekdo drugi kriv. Vendar kdo je ta drugi, ki je kriv?

Če en uvaženi profesor na univerzi to in tako govori svojim studentom iz generacie v generacijo in sporoča tudi svetu, vsi je morajo ubogati. In z veseljem jo bodo ubogati, saj je zanikala en čitav kup moralni pravila. Namreč, če upoštevam, da »žanjem to, kar sem sejal«, po tem sledi, da »moram pometati pred lastnim pragom«. Moral bom upoštevati tudi to, da »v svojem očesu ne vidim niti bruno«. In bom moral upoštevati, da je »okolje moje zrcalo«. To me pa vse prisiljuje, da iščem le pri sebi krivdo. To pa je velika klofuta za moj ego. In, če se tega zavedam, bom prisiljen prenehati s hudobijam, ki sem veselo delal do drugih in, če bi me slučajno neko opozoril, ne bom mu mogel kar povšno odgovoriti, da nisem hotel in se nisem zavedal, in ne bom mogel veselo početi naprej to kar sem doslej.

Torej, Vesnine trditve iin stališče so nam omogočile, da se izmuznemo odgovornosti za svoja početja a za neprimernosti od katrih po tem trpimo, pa obdolžimo druge. Imamo Vesnin blagoslov in če se kaj zalomi, lahko njo obdolžimo. Ona bo nosila karmično odgovornost, mi pa se bomo izgovarjali da se »nismo zavedali«.

2. Druga možnost je: ZABITA RELIGIOZNOST. Namreč, kdo je po tem kriv za nesreče? Očitno neki hudič, ki nagaja ljudem ali pa neki bog, ki nima pametnejšega dela, kot da se izživlja na račun bogih nedolžnih ljudi.


Tako je Vesnina filozofija ubila več muh na en mah: blagoslovila je hudobijo saj če nihče ni kriv, pomeni, da vsak lahko počne kar bo hotel in, Vesna jim je indirektno obljubila, da se jim ne bo nič hudega zgodilo saj niso krivi. Vesna je ubila tudi boga, saj kdo hoče imeti takšnega boga, ki se izživlja nad ljudmi in jih kaznuje kar tako – ko pa niso krivi. In ker je bog močnejši, pomeni, da je on kriv tudi za hudiča, Ker če bi ga bilo, po tem bi nekaj le naredil, da umakne hudiča in vso to trpljenje. Mar ne?!

In ko je bog umaknjen, so odpadli dejansko vsi moralni zakoni.

Bog pa ni nič drugega kot fiziologija ne eterični ravni. In vse kar začne na eterični ravni se postopoma spušča v konkretnost našega vsakdanjega življenja. Če mi to ne želimo videti pa ne spreminja na dejstvu. Zaradi naše slepote pa bodo problemi ostali nerešljivi in nam bo ostalo trpljenje ne glede na to koliko tarnamo.

Zato se je to zanikanje boga spuščalo vse nižje in nižje v konkretnost. Tako smo prišli do današnjih dni, ko s »zdravim življenjem« dejansko ubijamo fiziologogijo, sočasno pa tudi najbolj preprosto logiko. Saj ne vidimo, da s tem norim željam preoblikovati sebe, dejansko spet hočemo oblast nad naravo, čeprav smo ravnokar dojeli, da naravo ne moremo obvladati, ne moremo jo podrediti in narava vedno vrača udarec. Saj narava je bog.

Te generacije so se tudi bliskovito odrekle ideji o socialni državi. Veste, realnost ni samo tisto, kar je, temveč tudi tisto, kar ustvariš. Zdaj smo v kapitalizmu, kjer imaš to, kar si izboriš. Mladi pa so se boju že vnaprej odrekli. To je resigniranost, odpiranje vrat neoliberalni logiki, ki bo socialno državo ugonobila.

Čeprav v prvem navedku Vesna kritizira mlade ker so prevzeli občutek krivde, v tem drugem citatu Vesna jih kritizira in s tem jim dejansko nabija občutek krivde. Saj če imaš to, kar sebi izboriš, pomeni če nimaš si sam kriv da to nisi izboril.

Mladi se niso odrekli socialni državi, Odrekli so se BOJA. Ker ta boj je največja umazanija. In kot so nadaljnji dogodki pokazali, tudi BREZ SMISLA.

Vendar nihče se ne spomne toliko spoštovati te mlade, da bi jih vprašal, zakaj so s odrekli boja. Verjetno bi povedali to, kar se je pred leti govorilo v zvezi z volitvam, na katere so ljudje prenehali hoditi, ker niso videli smisla, saj je vse en in isti šmorn.

Ampak, kako bi Vesna takrat nastopila? Začele bi jim dopovedovati kako je življenje v njihovih rokah, kako se morajo boriti, kako niso v redu ker se ne borijo....

In niti v enem momentu ne Vesni ne nobenemu drugemu ni padlo na pamet, da poglablja zadeve, kot jih poglabljamo tekom TOT, vse dokler na bi prišli do točke, kjer se lomijo naše hudobije in »hudobije«in se pokažejo PRAVE REŠITVE Ker do njih, pridemo s takšnim poglablajnjem.

In še en absurd je: naj se mladi postavijo zase—vendar v resnici naj bi se posatavili za to, za kar Vesna meni da je pravilno. Ker če ne ravnajo tako, jih obsodi in obdolži za krive. Kot je to tudi v nadaljevanju intrvjuja naredila.

Iz Vesnine knjige sem se naučila, da je ta kapitalizem samo kopičenje kapitala zaradi samega sebe in ne zaradii neke potrebe ali uporabne vrednosti za samega človeka.

Torej, če so se mladi odrekli je to delno zato, ker je v njih še živel kalček morale, ker če lahko dobiš veliko samo tako, da oropaš ali nategneš one druge (saj drugače ne gre), po tem se ne bi smeli za to boriti. Sicer to ni nič drugega kot to, kar je Vesna opisala: akumulacija kapitala na račun izkoriščanja drugih – samo je sedaj v bolj moderni obliki z najnovejšim orožjem: nevromarketingom in nevrolingvističnim programiranjem. In za to naj bi se mladi borili? In kakšne veze ima to s socialno državo? Meni ni jasno!

Vse pa postane še bolj kompleksno, če dodamo še en faktor: Namreč, kdo je mladim navlekel takšni kapitalizem. Oni tukaj RES niso krivi? Saj njih v poznih osemdesetih še ni bilo na sceni!

Kdo pa je bil na sceni?

Mi, generacija njihovih staršev. Ali je Vesna pripravljena do v globino poizkati, priznati in tudi predelati svojo krivdo in spoznati svoj doprinos do ustvarjanja tekšnega kapitalizma, kot je sedaj?

Na tej točki pa začenja manipulacija.

Ti mladi so rojeni osemdsetih let. Rojeni so v cevtoči državi, ki bi lahko postala Švica. Torej, imeli so program in rekvizite za takšno življenje in takšno nadaljevanje.

Mi smo pa jim navlekli uničenje, sedaj pa jim prigovarjamo in jih izsiljujejmo- kot je Vesna naredila: »saj imaš takšen kapitalizem, izvoli se boriti.« In izsiljevanje v nadaljnjem citatu o tem kako se ona bori dok mladi nočejo.

In sveda, ti mladi naj se borijo za socialno državo, ki smo jo mi sesuli in naj delajo tudi za to, da nam plačajo naše pokojnine, ko pa, zaradi naših napak več nimajo za preživetje. V sistemu ki smo jim mi usvarili in z miselnostjo, ki smo jim mi vsadili. (več o tem ).

Leta 1991 je začela tudi nova pot miselnosti. Takrat s homeopatijo, ki sem jo prinesla pozneje pa z ozaveščanjem, ki se sedaj imenuje TOT. To je preprosta pot logike, zasnovana na preprostih modrostih. Vendar ste vse nardili da mene onemogočite in da protežirate in širite ono drugo, npr. o tem da moraš pozitivno misliti, da bo padlo z neba oz, moraš razviti sposobnosti, kako boš ropal druge in sam si kriv, če si imel moralnega atoma v sebi in nisi mogel sprejeti takšno kapitalistično filozofijo.


Kje ste videli socialnost v roparskem kapitalizmu? In po tem smo spet pri slugi Jerneju-in Vesnini trditvi, da ni nihče kriv. Torej »bogi mi—pa naj nam dajo drugi« Sebi pravice ropanja, ko se pa sfiži, naj nam pomagajo drugi.


Filozofija, ki jo imajo mladi je takšna, kakšno smo jim mi vcepili.

In kako naj mislijo s svojo glavo, ko ste vse naredili, da bi od njih naredili marionete?

Namreč, nešteto mamic je odklonilo, sicer zelo uspešno terapijo njihovih otrok pri meni ravno zato, ker so otroci prenehali biti cote temveč so začeli postajati OSEBNOSTI. Do takšne mere je to šlo, da sem starše, še preden bi se lotila terapije, opozorila, da jaz otroka ne morem narediti za coto, kot so oni hoteli.

Ne, otroci niso postali trmasti. Trmo so starši sprejeli. Niso pa prenesli, da je otrok postal suverena in konstruktivna osebnost, ki prisiljava starša, da razmišlja in jim onemogoča, da jih programira po svojih željah.

Hoteli ste imetii ubogljive marionete. Za takšne »pridne otroke« smo se učili na faksu da so postajali narkomani. Saj so še naprej bili pridni, samo v pubereteti ne več svojim materma.

Jaz sem izgubila bitku tudi na tem področju. Prevzeli ste lažno moralo. Niste več iskreno in iz srca klofnili otroka, kot je zaslužil, po tem pa predelali pri sebi, temveč ste se naučili potuhnjenih metod kako jih manipulirati in izsiljevati, da bi bili točno to in takšni, kot se vi terjali od njih. Niti niso imeli možnosti, da ugotovijo kako se jih programira.

In Vesna sodi v mojo generacijo.

Tako vzgojeni otroci niso mogli zdravo razmišljati ker jim je ta možnost v najbolj zgodnjem otroštvu že uničena, zaradi te novodobne popularne miselnosti, ki ji je tudi Vesna sledila.

vse postsocialistične države so se od leta 1989 naprej prostovoljno postavljale v pozicijo neo neo kolonij. Niso klasične kolonije, temveč so prve kolonije v zgodovini, ki so na na ta položaj same pristale, npr. z referendumom!

Nkako ne morem verjeti, da Vesna ne ve, kakšna je bila ta »prostovoljnost«.

Iz drugih knjig pa sem brala,(po tem pa tudi okoli sebe opažala) kako so ZDA v državah Vzhoda našli takšne, ne najbolj inteligentne, ki so pa bili pripravljeni prodati dušo. Takšne so podpirati, da bi postali njihovi agitatorji in razdiralci domačih sistemov. Potem so pa takoj ponudili uničevalno miselnst, kar pa je bila čista in natančno izdelana zarota ( več o tem v knjigi "Nevromerketing razbija iluzije") in še traja naprej z »zdravo hrano« ki dejansko ima samo ta smisel, da zraven bogatenja nekaterih, uniči mentalne sposobnosti ljudi. Nekaj o tem sem pisala v zgorajj omenjeni knjigi in sem ponovno začela pisati na staneh www.sonaravnost.com.

Na teh nekaj marketinških seminarjih, ki sem jim prisostvovala, verižna kolonizacija je bila jasno vidna. Ta naš učitelj je prevzel tisto, kar so mu servirali z Zahoda. To so bile metode, kot so o tem pisali tudi v nekem članku v Financah, ki onim tam več niso služile. Če bi od njih še lahko imeli koristi, jih ne bi nam prodajali. Sedaj so jim služile tako, da so jih nam prodajali preko takšnih svojih učencev. Tako nas učijo kako lahko outsourcamo pisanje na videz znanstvenih tekstov (seveda, tudi o prehrani, tudi o zdravju, tudi o vsemu temu, kar je »za zdravje« izmislil marketing. Saj na tem področju se da največ zalužiti). Dobijali smo napotke, kako najti pisatelje iz bolj vzhodnih držav, ki bodo za drobiž napisali kar koli hočemo. Po tem pa lahko svoje modrosti (po principu igre »gluhih telefonov«) prenašamo naprej in prodajamo vse bolj na Vzhod. Tam bojo šli »za med« - kot so nam govorili, saj so nekaj let za naimi in za njih je to še novo. Mi pa se bomo lahko obogateli...

Torej, laži in prevare s ciljem zasužnjiti človeka in ga pretvoriti v robota prenesti doma, samo da bi te tisti novodobni bogovi poploskali po ramenu, se slikali s tabo in ti napisali nekaj pohvalnih besed za neko tvojo knjigo, ki jo zagotovo niso prebrali. Po tem pa izžemeš svoje sonarodnjake, hujskaš na ta potuhnjeni način—saj marketing poučuje takšne tehnike oglaševanja in prepričevanja, da nihče ne opazi da gre za oglas, ter nateg—in razdiralnost prenašali proti Vzhodu. (Preberite o manipulacijah)

Po tem norca naredijo tudi od takšnih pravih strokovnjakov kot je Vesna saj bo ona svoje nadaljnje teorije in ukrepe gradila na tem kar ona vidi. A videti je, da so ljudje »prostovoljno« pristopili v kolonijo. In seveda, ker ne vidi kako so ravno preko zdravja speljali svoje manipulacije. Ne sklep, ne ukrep na podlagi napačnega sklepa ne more biti primeren.

Vprašanje za Vesno je bilo: Če se je naša generacija že vnaprej poslovila od socialnih pravic, kaj lahko naredimo poleg tega, da se zavemo, kdo nam v resnici krade?

Ni vprašanje kdo nam krade. Pravi problem je, kakšna je to naša GREŠNOST, da si ta drugi lahko jemlje pravice da nam krade. Saj to je najbolj logično. Dok ne umaknemo iz sebe vzroke (hudobce) za določene probleme, drugi nas bodo vedno in naprej lahko izkoristili. Saj o tem govorijo nevromarketnški stokovnjaki. A popularne marketinške metode in cela miselnost je usmerjena v ropanje.

Na vstajah sem bila zgrožena, ker smo večinoma starejši hodili naokoli in se borili za vas in to državo.

In, kakšni je bil rezultat vstaj?

Kako je mogla protestirati proti tistim, ki so modrosti: da NISMO KRIVI—da je narobe imeti občutek krivde, naučili od nje?

Kdo je po tem kriv?

In kdo bi drugi moral popraviti svoje napake kot ta njena in moja generacija. Samo napake ne bom popravili na ta način, da gremo v vojne in kritiziramo druge. Niti pralni stroj ne moreš popraviti če ga ne razkopaš in ugotoviš prevega »GREŠNIKA« v njem.


Vesna je na začetku intervjuja indirektno etiktirala za hudobce tiste, ki tako mečejo izgovore da je vsak lahko Obama in je sam kriv, če to ni dosegel. Zakaj po tem Vesna dela ravno to, kar je na začetku obsodila? Zakaj ona obdolžuje mlade da niso za to in ono?

Torej, po Vesnini logiki (ki pa, seveda, ni samo Vesnina), vedno je kriv nekdo drugi.

Na ta nančin pa dejansko hujska na vojno, da se borimo drug proti drugemu, dokazujoč drug drugemo da nisem jaz ampak si ti kriv.

A ne bi bilo bolj logično da vsak predela svojo lastno krivdo?

Seveda, OBČUTEK krivde je hudobija. Največji občutek krivde imajo alkoholiki - vsako jutro po pijančenju. In ker so se kaznovali z občutkom krivde—zato se morajo le potolažiti zvečer z novim pijančevanjem.

Najti v sebi hudobca (grešnika) nima veze z občutkom krivde. Občutek krivde ne razbija ego temveč ga napihuje. S takšnimi "občutki krivde" in "kesanjem", ki sta samo teater, si videti tako silno imeniten in duhovno razvit. Vsak te pomiluje in te povzdviguje kot svetnika. Ti pa v resnici ostajaš enak kot si bil in nadaljuješ s svojim dosedanjim dejanjem, kot alkoholik s svojim popivanjem.

Ni treba trpeti z občutkom krivde! Dovolj bi bilo, da poiščeš in predelaš (tako, kot je treba!) svoje hudobije in boš šel naprej. Z nami bo šla tudi naša okolica, saj vsaka predelana lekcija spreminja tudi naše okolje na boljše. In pridemo do rešitvi, kjer prej ni bilo in vsi stopamo naprej.

Ideja, da sem sam in ne morem nič, je del tradicionalne politične kulture Slovencev.

Vesna, ali ste predelali pri sebi to kar ste izrekli za Slovence? Ni videti! Saj po tem ne bi odreagirali na plus-minus način in na svojo roko s silo hoteli nekaj doseči. Ob tem pa obdolžujete druge, ki niso stopali z vami, tako, kot ste vi menili, da je edino pravilno.

ne verjamejo, da lahko kaj spremenijo, 

Seveda, ker v sebi še imajo kakšen kalček, ki jim govori da NA TA NAČIN KOT TO POČNETE ne bodo nič uspeli spremeniti.

Ali ste uspeli? Sedaj je 7 let od tega intervjuja. Vesna, ali ste uspeli karkoli doseči z vašim ustajam? Če niste, je logično za sklepati da niso bile primerno postavljene.

Izgovor, da drugi niso sodelovali, ne šteje. Kot kar jaz ne morem reči, da je moja terapija bila uspešna, samo vaša ledvica ni hotela z mano sodelovati, pa zato ste umrli.

Vsi smo, z lastnimi grehi odgovorni za lastno trpljenje. V skupnem problemu pa bi vsak moral predelati svojo hudobijo, zaradi česa je prišlo do fijaska. Samo tako lahko stopamo naprej. Sicer, tisti, ki je predelal svoj del, bo šel naprej. Tisti,ki pa ni, pa bo obtičal.

Kljub temu, da Vesna v naslednjem odgovoru piše, da nič ni odvisno od tukajšnjih politikov obdolžuje mlade, da niso šli v demonstarcije in da se zato ni nič spremenilo. Torej, Vesna je v konradikciji sama s sabo.

Sedaj se pa mladi zaganjajo. Ali so kaj spremenili? Tudi na tisoče strokovnih mnenj o epidemiji ni spremenilo nič, saj v tej demokaciji na ta dvodimenzionalni način vedno pol države, ki je dobil prednost samo na podlagi nekaj glasov, terorizira drugo polovico.

In kako boste presodili kdo ima prav?

A ne bi bilo bolj logično da uporabimo znastvene kriterije, ki trdijo najbolj preprosto kmečko logiko: če ni rezultata, pomeni, da so naše hipoteza ali naši »materiali in metode« , ali kaj drugega, BILI NAPAČNI?!

Bil bi skrajni čas, da začnemo uporabljati te NARODNE MODROSTI, da trpimo zaradi greha in dokler trpimo, pomeni da greha nismo predali.


Vesna pove naprej:

Na vstajah smo imeli odlično priložnost, da kaj spremenimo, pa nismo. No, odstavili smo Janšo, kar si štejem za zgodovinsko čast, a smo dobili Bratuškovo, ki dela isto kot on. To samo potrjuje mojo tezo, da v tej državi ne vlada slovenska vlada, temveč Bruselj. Mi smo kolonija. Naša vlada pa je marionetka. 

Torej, sedaj bi, draga Vesna lahko videli, da je Janša ponovno na oblasti. In kot v marketingu, vlada zakon ponude in povpraševanja. Dobil je večino!!! Hoteli so ga imeti.

Zato kaj ste dosegli? NIČ. Vojno in ponovno vojno in naprej vojno—do izničenja. Tako je vedno, ko se ljudje drižjo Vesninih napotkov o temu, da nismo krivi. Zato vsak in vedno obdolžuje druge. Tudi če je ta drugi, ki vas trpinči konkretni in najhujši huodibec, še vedno moramo najti našo lastno hudobijo (manjko) zaradi katerega si ta drugi lasti pravice in ima moč z nami se obnašati tako kot se. Sicer, če se bomo znebiti enega tirana, dobili bomo drugega.

In če bi vsak pometal pred lastnim pragom, bi lahko hitro videli, kako dejansko tudi tisti, ki se navzven borijo proti Janši v resnici ga podpirajo.


S politiko se ne ukvarjam, sem pa »zastrigla z ušesi« na izjave Spomenke Hribar, ki jih je dala na intervjuju. Iz tega je postalo jasno, da so vsi še kako podpirali Janšo in so še kako hoteli njegove maniuplacije. Torej, ni kunšt odstaviti Janšo. Kunšt bi bil dojeti lastno hudobijo, zaradi katere si ustoličil neogar. Madžarski izrek pove, da je tat tudi tisti, ki samo drži lestev tistemu, ki ropa.

Sedaj pa mladim metati pod nos, da imajo kar imajo in naj se borijo, ko pa njih niti ni bilo takrat, ko smo mi zaribali zadeve!?

Sicer pa smo ponovno na tem, kar je Vesna najprej kritizirala, pa zagovarjala pa spet kritizirala pa spet zagovarjala.

Ker če imamo zadeve v svojih rokah, po tem ni kriv Bruselj temveč mi, ker nismo zadeve tako vzeli v roke, kot bi bilo treba.

A 30 let ni dovolj da končno uvidite, da metode, ki jih izbirate le ne pripeljejo do rezultatov?

Vendar ni rešitev samo zamenjevati ploščo ki jo vendo preigravamo na istem tem starem, razklumpanem gramofonu. A ne bi bilo boljše zamenjati gramofon?

Na sploh ko smo dobili novo »tehnologijo«. Zato ni smiselno zamenjate metode ki jih izbira vedno ista ta naša omejena in dvodimenzionalna človeška glava? Skrajnji je čas, da vklopimo ta višji nivo, v katerega tudi sicer vsi tako zelo vrjameta. Saj vi religiozno verjamete, da je neki bog, ki bo preskrbel za nas da nam bo tako kot mi hočemo—seveda, vsakem tako kot je to sam določil. In vsi obdolžujete nekoga drugega-torej nekaj imaginarnega, kar pa naj bi bil vzrok za naše težave. Sedaj več niti ne bomo vprašali Slovence in videli, kdo bo prevzel krivdo temveč sedaj obdolžujemo Bruslej. A mislite, da bodo oni rekli da so oni ta hudobni, ki so nam nakopali gorja?

A ne bi bilo dobro malo prisluhniti tudi Grobovšku ki goviri o Slovencih v kontekstu mednarodnosti?

A s tekšnimi dejanji o katerih sem že pisala, samo sramotite in smešite celotni slovenski narod.

Torej, zakaj ne bi namesto teh vaših bogov raj se obrnili temu našemu lastnemu bogu, ki je ugrajen v nas, ki ga imenujemo tudi fiziologija ali intuicija ali Višji JAZ. Saj smo ga vsi izkusili—in ga hitro odrezali, če nam je govoril da počnemo narobe.

In potem si živel v vasi, kjer so mislili, da je treba pod belogardiste ali domobrace, in si jih podprl. In si naredil moralno dejanje. Tako kot je moj oče, ki je bil partizan, naredil moralno dejanje po isti logiki. 

Ja, res je. Torej nihče ni kriv. Zato se ne razburjajte in ne hodite na proteste saj nihče ni kriv. Bodi naprej ovca in prenehaj obdolževati druge, ki so tudi ovce samo drugih gospodarjev.

Če bodo vsi rekli, da moramo čakati na boljše čase, bo tako. Če bodo vsi rekli, da je prav, da zategnemo pas, bo tako. Onkraj take morale ni instance, ki bi zmogla presoditi mnenje drugega, se vprašati, ali je res, ali je prav. Včeraj sem svojim študentom razlagala, da niti ne vem, kako bi to imenovala, a morda – kulturni zagozdek. Bojim se, da smo edini, ki tega zgozdka ne razumemo, Slovenci sami. 

In kako Vesna to mislili spremeniti? Govoriti, da je to narobe in te ovce prepričati da sedaj sledijo njej, kot so prej sledili drugima? In jih voditi v shode in druge demonstracije. In jih kritizirate ker niso stopili z njo.

Torej, nič se ne spreminja globoko v človeku samo se zamenjajo tisti, ki jim govorijo kaj morajo narediti.

Ko sem se obrnila na Vesno da mi pomaga saj jaz imam metodo, resnično in globorko spremeniti v ljudeh to hudobijo biti ovca, se ni odzvala. In me vsi zatirate ker imam način kako vas iz ovc sprementi v suverene ljudi.

V Sloveniji nobena oseba na politični poziciji danes ne more nič. 

Če se ve, da je tako, zakaj iti na shode in obdolževati druge, da ne gredo? Rezultati so pokazali, da so imeli prav tisti, ki niso šli. Saj so vedeli da je čisto vse eno in da to nič ne bo spremenilo ker ne more spremeniti, kot je to tudi Vesna povedala.

Jaz pa imam metodo, ki se je dokazala. Zato imam razloga trditi, da bi ona lahko spremenila tudi to kar se na ta Vesnin način, od zunaj ne da.Tako se borite vendar to, kar ni nič tvegano, pa uporno nočete čeprav nam je dano pred 30 leti.

Torej, draga Vesna, očitno vam ni pomembno da bi dosegli kar koli bistveno drugega ker se vsi zelo aktivno borite proti tem, kar bi bila edina najbolj preprosta in najbolj logična možnost in vemo za nja od pradavnin.

Moj oče, ki je imel neke politične funkcije, je morda kdaj dvignil kakšen telefon in za koga posredoval, a nikoli za svoje otroke. 

Draga Vesna! Zakaj pa bi vaš oče posredoval za vas? Zakaj mu zamerate? Saj on ni kriv—kot je vaše stališče. In življenje imamo v svojih rokah—kot trdite, Torej, imate to, kar ste sami ustvarite. Dal vam je proste roke, da ustvarite tako, kot je vaša filozofija.

Daleč od tega, da človek ne bi bil prizadet, jasno, da si stalno prizadet!

Ne, ni normalno, da si stalno prizadet! Biti prizadet pomeni, da nisi predelal PRI SEBI to, kar te moti pri drugih. Saj okolje je tvoje zrcalo.

Jemati za »normalno« da si prizadt dejansko pomeni, da obdolžuješ vedno druge za svoje probleme in neuspeh namesto da bi, na podlagi trditve, da imamo življenje v svojih rokah, sam preanaliziral pa ne svoja dejanje temveč svojo hudobijo /miselnost na podlagi katere si se odločil za določeno dejanje, ki pa nI OBRODILO S SADOVI.

Nedavno mi je prijateljica odvetnica, ki mi pomaga v situaciji, v kateri se je znašla moja hčerka, rekla nekaj, kar me je ganilo: »Ko sem vse to brala, sem se šele zavedla, s kakšnimi kamni okoli vratu hodiš po svetu.« Tega nihče ne vidi. Daleč od tega, da je moje življenje enostavno ali brez bolečin. Imam pa geslo, ki sem si ga skovala, in sicer, da lahko puško vržem v koruzo tudi še jutri. Za en dan človek še vedno zbere moči, da ne obupa. In tako grem, kadar je res težko, iz dneva v dan. 

In spet dvodimenzionalno razmišljanj: ali vreč puško v koruzo, ali hoditi z kamni okoli vratu. Ni treba vreč puško v koruzo in ni treba hoditi z kamni okoli vratu. Vesna je poskušala najti neko aritmetično sredino na isti dvodimenzionalni ravni. Rešitev pa je NEKAJ TRETJEGA. Vndar to TRETJE je frekvnco višje in je multidimenzionalno:

Namesto ustvarjanja gesel in zbiranja moči, da bi prenesli kamne, treba samo predelati svoje hudobije, zaradi katerih imamo te kamne okoli vratu.

Takšno obnašanje, ki ga je Vesna opisala (in je tipično za vse), je trik. S takšnim obnašanjem človek »fujtra« svoj ego. Tako dosežeš, da te pomilujejo in te občudujejo. Tudi to je dovolj ko se smilimo nad sabo ali občudujemo sebe in se imamo za pomembnega kar vse lahko SAMI storimo.

Veliko več moči je potrebno da bi si poizkal svoje hudobije, zardi katerih si dobil trpljenje! Za to moraš žrtvovati svoj ego saj ne za sebe in ne za druge več ne boš heroj. Torej, življenje imamo v svojih rokah. Vendar, kot sem izkusila, izbrali ste trpljenje, izbrali ste kamne okoli vratu samo da vam ni treba žrtvovati svojega ega, čeprav bi, v zameno za njega dobili svobodo in osvobajanje od raznih "kamnov".

Zato prenehajte jamrati in tarnati. Imate to kar ste hoteli in za kar ste se odločili. Ni izgovor da se nist zavedali in da niste vedelo. Saj metodo imamo že 30 let. Sicer pa to imamo od vekomaj ugrajenega v nas! Še osebno sem marsikomu ponujala ali ga prosila za pomoč. Vsak bi lahko vedel če bi hotel. Pa niste hoteli.

To kar Vesna naprej govori o ženskah je res. Vendar rešitev problem ni tako plitvo, kot ga ona postavlja. Hudobija tiči v globini. Takšne skupne hudobije pa so še bolj glloboko.

Skupna hudobija moških je, da so lažni bogovi. Njihov moto, kot sem to dobila že pred veliko let pa je: »Vse žense so za pofukati, v drek zatlačiti in jih obesiti za trofejo«. Ženska skupna hodibjoja je prostituiranost v širokem pomenu.

In dok vse to ne predelamo, ne pomaga nič.

Tudi če bo ženska na visokem položaju in uplivna, moški pa bo ta zadnji »smetlar«, za njega bo ta ženaks amo k. Ki se je dokur...do položaja.

Dovolj je, da pogledamo v konkretno življenje, da bi videli resničnost teh mojih, tako grdo zvenečin trditvi.

Zagotovo ne vesta v čem je bil najbolj manipulativen moški trik z ženskami!

V tem, da so izmislili EMANCIPIRANOST. Tako se današnja ženska ponuja zastonj a to ima za emancipiranost. Noče pa videti, da je samo dokazala svojo prostituiranost (v tem ozkem in konkretnem pomenu te besede)!

Zelo smešno postaja, ko si samska—udova starka in prideš med podobne "starkelje", ki imajo svoje moške, kako te spremljajo in opazujejo in oprezajo in te dejansko preganjajo v strahu da jim le ne ukradeš njihove moške. V javnosti se ne ve, kako so ženske po domovih za upokojence v stanju pretepati se zaradi moških, tudi, ko so takšni, da "tudi duša v njih prihaja samo še kakati"- pravijo madžari v nekem svom izreku. Ta lušna pesmica "Kukavica" najlepše opisuje to žalostno resnico, ki jo nikakor ne želimo priznati. Pa tudi tega bi se morali zavedati in predelati, ča hočemo biti resnično emancipirane in hočemo, da nas jemljejo za enakopravne in vredne. Veliko je lekcij, ki jih moraš predelati da postaneš »aseksualna«. Na površini spremeniti obnašanje pa nikakor ni dovolj. "Aseksulanost" pa ne pomeni odsotnost ženstvenosti!

Partnerstvo ni stvar romantike, partnerstvo je stvar projektov. 

Spet dvodimenzionalno postavljen problem in zato je dana rešitev napačna. Ker to, kar imamo za ljubezen je v resnici strast kar pa nima nobene veze z ljubeznijo. In ta strast se poveličuje do nebes, kar pa po tem daje opravičilo za prostitucijo.

Rašitev v drugo skrajnost ni nič boljša.

Terjati da se opustijo sanje? Sanje so na neki način deformirani načrti in »referenčne vrednost« ki smo jih prinesli s sabo na ta svet, da bi jih uresničili. Samo so se v tem našem peklu deformirale. Vreč njih stran je kot hoteti graditi hišo a načrt za njo uničiti.

Brez njih bomo še bolj izgubljeni - brez smeri in cilja.

Če odvržemo sanje o idealnem partnrstu smo onemogočili vsako možnost inkarnacije boga na Zemlji. Bog je enost. Bog na Zemlji je enost, ki se uresniči v idelanem partnerskem odnosu. Če odvržemo sanje, smo odvrgli vsako možnost, da se ta načrt uresniči.

Ker smo v peklu, tvoj idelani partner je idelano enako tako žleht kot si ti sam. Saj vedno srečamo takšne, kot smo mi sami. To je zakon fizike: saj plavamo na isti višini svi, ki smo obremenjeni z enako količiino »kamna okoli vratu«

Sicer pa, spet je problem obdolževanje drugih, ko pa svak trdi, da življenje ima v svojih rokah.

Od tvoje odločitve je odvisno ali boš ostal na isti globini, ali se boš odločil za najbolj logično rešitev, ki ga pozna vsaki serviser: če stroj ne dela, treba ga je razkopati in najti GREŠNI del. Če ne predelamo svoje grehe, zaradi katerih smo dobili »kamne okoli vratu«, ostanemo plavati na isti globini. In tam lahko srečamo samo enake kot smo mi, oz enake, kot je bil ta, ki smo ga odkljukali.. Če jih vse odkljukamo, bomo imeli otroka z enakimi značilnostmi. Če pa ga nimamo ali se ga znebimo, pa bomo zbleli od bolezni, ki v ozadju ima ravno takšne hudobije ki smo jih prej videvali samo pri drugih.

Če izberete TOT in predelujete svoje hudobije, odpada kamen za kamnom. Počasi človek izplava. In zato lahko sreča spet takšne kot je on sam. Samo, ker si sam boljši, tako bo tudi tvoj partner tebi primeren.

Če ne predelujete, ne samo da nikoli ne boste našli »dobrega« temveč ste si onemogočil da se združite s svojo dušo dvojčico, tudi če ste jo našli. Saj ste jo najprej odkljukal ker je preveč bila - enako hudobna,kot vi.

Torej, rešitev ni v tem da se odreknemo svojih fantazij, svojih vizij, slik hrepenenj. Kot sem povedala: oni so božji načrti, ki bi jih morali uresničiti za časa svoje inkarnacije.

Potrebno je odločiti se razbiti svoj ego in priznati, da nam ni uspelo, da nam je spodletelo in da le ne gre tako kot smo mi to mislili.

Treba pa predelatii hudobce, zaradi katerih nam je spodletelo. Ker če jih ne predelamo, zastonj nas nekdo izvleče. Pri prvem koraku bomo spet v enakih problemih, iz katerih so nas ravnorak izvlekli.

Zelo pomembno pa je še nekaj. To pa izraža pravljica o nesrečnem cesarju kom so svetovali naj obleče srajco srečnega človeka. In ko so končno našli srečnega človeka, on ni imel niti srajce.

Za srečo se ni treba odrekati svojih sanj. Niti spremeniti perspektivo.

Potrbno je z neko božjo elektrolizo razdvojiti »leguro«.

Namreč eno je »igrača« za katero mislimo da nas bo naredila srečno, drugo pa je sreča sama po sebi. Prava sreča, tista kar nam je esencialno potrebna je SONČEK V SRCU.

S človekom, ki ima sonček v srcu se ne da manipulirati. Zato je bilo potrebno vse narediti, da ga človek zgubi. Po tem mu lahko ponudiš kar koli in ga prepričaš, da bo ga to nardilo srečnim.

Saj veste dobro kako ste hrepeneli za nečim in ste bili prepričani, da če to dobite/dosežete, boste res in dokončno srečni in nikoli nič drugega ne boste potrebovali. Ko ste to dosegli pa je srača trajala – koliko? Nekaj dni? Mogoče nekaj tedni? Pa ste ponovno postavili cilj spet neko igračo ki naj bi bila prinašalec vaše dokončne sreče.

Vendar, sončka v srcu nič iz zunanjega sveta ne more nadomestiti!

Praznina pa je neizmerno trpljenje.

Zato se oklepamo te svoje igrače, za katero mislimo, da nas bo osrečila.

Zato so ljudje tako obsedeni tudi z oblastjo ker so prepričani, da jih bo to usrečilo.

Partnerski odnosi pa se tudi zaradi tega sfižijo, ker v partnerju iščemo, da nam nadomesti sonček. To pa ne more niti najbolj idealni človek.


Za rešitev je spet potrebno barantanje.

Domača naloga:

Najprej moramo z glavo dojeti to kar sem povedala: Doživeti praznino v srcu in zaznati igračo za katero smo tako silno prepričani, da nam bo ravno ona prinesla srečo.

Spomite se svojih izkušenj ali pa zbarantajte da bi vam bilo pokazano. Spoznanja, dobivena z barantanjem vedno segajo do dna duše. Tako boste spoznali, da nobena zunanja zadeva in noben človek ne bo mogel nadomestiti ta manjkajoči sonček.

S tem, ko boste globoko uvideli, da nič in nihče od zunaj ne more nadomestiti to manjakjoče sonce, boste razrahljali moč s katerim se oklepate te neke igrače.

Še vedno jo ne morete do konca spustiti, Ker če še to ne boste imeli, ne boste preživeli—tako vsaj čutite.

Če ste to dosegli več ne bo težko odločiti se da vam je bolj pomembna sreča, kot ta določena igrača za katero ste mislili, da vam bo dala srečo.

Na tej točki zaznate tudi to, da samo zato ne spustite svojo igračo ker bi to pomenilo neskončno trpljenje. Oziroma, če ne bi bilo trepljenja že ob pomisli, da bi vam nekdo vzel določeno igračo ali upanje da jo boste preskrbeli, bi jo spustili.

Na tej točki obračamo zadevo: namreč, če ne daste ker bi trpeli, pomeni da bi dali, če ne bi trpeli. Zato gre naprej barantanje s tem:

»Bog če me narediš da ob tem ne trpim, pa naj ti bo! Dovolim ti, da me preprogramiraš vendar samo tako da ob tem ne trpim«

In to resnično deluje! DOKAZANO deluje!

Živeli boste normalno, kot sicer. Naenkrat se pa boste zavedeali da ste se osvobodili in ste dejansko pozabili na svojo igračo. Tudi ko se je spomnete ne boste čutili te tesne trake ki vas vežejo s tem. In boste srečni »tudi brez srajce«.

In RAVNO ZATO ker ste »brezpogojno srečni« (torej čutite sonček v vašem srcu ne glede na zunanje pogoje) se bodo zečele spremembe v pravo smer.

Kakšne? Ne vem. Zagotovo pa je, da smo vedno presenečeni in navdušeni nad stanjem ki ga dosežemo na ta način.

In seveda, živimo v takšnem svetu kjer ni cilj da ostanemo »brez srajce«. Če greste to pot vedno dobit tiste rekvizite ki jih potrebujete in takšne, ki izpolonjujejo in dajo vsebino vašem življenju. Niso pa pogoj za vašo srečo.

Torej sonček v srcu je pravo stanje notranje sreče, ne glede na zunanje pogoje in obstaja brez "rekvizitov". Ravno zaradi tega sončka pa boste znali resnnično uživati in biti srečni z vsakim priboljškom, ki ga boste od zunaj dobili. Niti strah vas ne bo, da to zunanje zgubite. In če vaša sreča ni odvisna od zunanjih zadev, nihče vas ne more izsiljevati ni za kaj.

Brez sončka pa v resnici v nobenem priboljšku ne morete resnično uživati. Obdaja vas tudi večni strah, da zgubite to. In seveda, lahko vas izsiljujejo s tem in zato boste pripravljeni vse naredti, samo da vam omogočijo to nekaj. Torej, tudi to je narkomanija, pri čem si pripravljen tudi moriti za eno dozo svoje droge.

Prijava na e-novice TUKAJ

Kontaktni podatki:

040 36 09 36
This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now