Izhodiščne misli o prehrani


Naše telo ni slikarsko platno, niti glina, skozi katere ustvarjamo svoje brezsmiselne kreacije.

Naše telo ni laboratorijska miš za naše eksperimentiranje.

Ni niti tovorna žival, ki jo lahko z vso močjo preganjamo, da bi jo prisilili ubogati vse neumnosti, ki jih od nje terjamo. Ob tem se niti ne spomnemo vprašati ali sploh zmore vse to, kar terjamo od njega. Če pa klone, ga bičamo naprej in ne pomislimo na možnost, da smo pretirali z zahtevi.

Ne briga nas več niti nevarnost, da bo čisto crknilo, saj živimo v iluziji, da bomo s kloniranjem vzgajali rezervne dele zase ali pa vse nadomestili z robotskim telesom.

To še ne bi bil najhujši problem!

Najhujši problem je, da uničujemo tudi naše možgane. Oni so že sedaj tako silno uničeni, da več niti ne zaznavamo, da so uničeni. Njih pa ne moremo nadomstiti.

Raziskave namreč dokazujejo, da se je do devedesetih let inteligenca novih generacij povečevala, potem pa se iz generacije v generacijo znižuje.

Lingvisti pa trdijo, da vsaki četrti Slovenec je na neki način »nepismen«.

Veliki vzrok uničenja je popularne »zdrava prehrana«.

Da več ne znamo logično razmišljati, lahko vidimo tudi pri naši temi. To pa je PREHRANA.

Že v osnovni šoli ste se učili o celici. Jaz vas pa na to kar naprej opozarjam (TUKAJ) , da se je že prva celica, nastala pred več milijardi let, znala hraniti brez nasveta dietetika in je ves živi svet, s to fiziologijo, ne samo preživel, temveč se je tudi razvijal in napredoval do današnjih dneh.

Če bi se zavedali tega preprostega dejstva, potem bi vam bilo logično da treba opazovati svoje življenje, obnašanje, razmišljanje, staliča... od česa je odvisna naša prehrana, ne pa obratno: da spreminjamo prehrano in od nje pričakujemo določena dejstva na naš organizem.

Naše početje z »nasveti za zdravo prehrano« je še bolj neumno, kot če bi hoteli svoj, sicer bencinski avto, natankati tako, da ga utaknete v elektriko in bi pričakovali da se bo preoblikoval v elektičnega.

Ali če bi mu začeli tankati vodo namesto bencina in pričakovali da ga bo to spermenilo v »vegana«.

Ali pa bi pri povečani porabi goriva namesto da preverimo naše vozniške (ne)sposobnosti ali preverili, če ni kakšna luknja na ceveh, spravili avto na »dieto« in mu začeli tankati veliko manj kot prej.

Prehrana je osnovni refleks za samoodržanje. To pomeni, da to mora funkcionirati brezhibno sicer umremo. Povprečni človek v dobri kondiciji lahko zdrži brez hrane okoli 3-4 meseci.

In ta fiziologija že več milijarde let prenaša življenje v raznih, in vse bolj kompliciranih oblikah.

Hrano ne potrebujemo samo zaradi energije za delo in premikanje. Naravna in zdrava hrana omogoča tudi restitucijo naših izrabljenih struktur. Ima pa tudi svoje specifične učinke, ki našem bitju preskrbijo posebne kvalitete in sposobnosti, kar pa nam umetni izvlečki teh nekaj kemično določenih in umetno ustvarjenih hranil nikakor ne morejo dati.

Vinogradniki dobro vedo, da se trta ne vzgaja „hidroponsko“.

Celo mikroklima je pomembna za kvaliteto (in tudi ceno) vina. Zadošča minimalna razlika npr. pri nagibu terena, pa da vino iz enega vinograda ni niti podobno z vinom iz drugega vinograda, tudi če sta oba v lasti istega vinogradnika in čeprav gre za isto sorto grozdja, in čeprav sta vinograda samo nekaj metri oddaljeni drug od drugega.

Trta pa nima dietetičara, ki bi mu dajal nasvete kaj vse potrebuje, pa da obrodi.

Zakaj potem mislite, da je za človek vse eno, kakšen šrot poje? Zakaj mislite, da je vaše telo manj vredno in čisto neumno v primerjavi s trto in da zato potrebuje „strokovnjake“ ki naj bi mu narekovali prehrano?

Vsak človek ve, da več hrane potrebujemo, če se bolj obremenujemo. Za mentalno delo in stanja stresa se porabi več energije kot za težka fizična dela (prej je to bilo delo rudarjev!), vendar ob večji obremenitvi potrebujemo še marsikaj drugega iz hrane, da nam obdrži našo primerno kvaliteto.

Ta naša, že milijardi let delujoča fiziologija je edina, ki ve, kaj vse potrebujemo. To nam tudi sporoča! Z ene strain sporoča z lakoto, ki je znak splošnega primanjkljaja energije. Z druge pa z apetitom, ki nam specificira kakšne jedi potrebujemo. Marsikdo čuti ne samo da potrebuje npr. jabolka temveč tudi to čuti točno kakšno vrsto jabolk potrebuje.

Če gledamo na zadeve iz tega kota, je zelo ošabno in neumno od človeka da si jemlje pravice izmišljati in predpisovati prehrano ter določti kaj naj bi bilo pravilno in zdravo sicer zdravemu človeku za prehranjevanje.

Kako je nekdo sploh lahko prišel na idejo, da je pametnejši od fiziologije, ki uspešno vodi življenje že milijardi let?

Takšno početje ni samo silno neumno, temveč ZELO ŠKODLJIVO za celotno človeštvo.

Prijava na e-novice TUKAJ

Kontaktni podatki:

040 36 09 36
This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now