Kozmična pravljica


Pripomba: Razlage, kot sem že omenila, vedno dobimo v prispodobah in to v takšnih, ki smo jih sposobni razumeti, v stanju v katerem se nahajamo a z ozorom na stopnjo našega duhovnega razvoja.

Na začetku smo kot majhen otrok, komu spočetje razlagaš z rožico in čebelico, sicer ne bo razumel. Če pa slučajno bane v spalnico staršev in vidi kako je vse to v konkretnem življenju, ga to lahko tako šokira, da mu ostanejo posledice za celo življnje.

Zato so razlage, spoznanja, pa tudi moje pripovedi takšne kot so.

Dovolj je, da se zavedate, da so te praviljce metafore, ki vam hočejo sporočiti nekaj pomembnega. S tem ste omogočili sebi, da jih na primerni način rauzmete. Postopoma pa bo praviljica dobila svoj pravi pomen ki jo bomo zaznali v pravi obliki in obsegu.



Bog se je hotel igračkati na materialni ravni. Zato je ustvaril določeno število isker—duš, ki naj bi se spustile v materialno raven da bi raziskovale in ustvarjale.

Če sledite novicam o kozmosu, veste, da že načrtujejo kolonijo na Luni ali Mars. Tudi o tem govorijo kako silno zahtevno je to pripravljati.

Pred skoraj 30 leti, ko smo dobili to kozmično pravljico, še ni bilo govora o koloniji na Marsu zato vam bom jo podala v takšni obliki, kot sem jo jaz dobila.


Torej:

Ekspedicija v materijo je bila, kot če bi od tukaj pripravljali ekspedicijo na Tibet. Vse je moralo biti natančno narčrtovano.

Za primerno funkcioniranje ene takšne kolonije bile so potrebne razne profesije - od smetlarja, preko kuhaja, do astronoma. Prijavili so se pa tisti, ki so želeli raziskovati kaj se da narediti in kako iz njihovega območja interesa, v pogojih, ki vladajo na Tibetu.

Za uspešno funkcioniranje kolonije je bilo potrebno zagotoviti tudi radio-povezave, pa tudi možnost, da se nadomestijo zalihe...

In so se odpravili ...

Ko pa so leteli zraven Afrike, se je eden spomnil, ter prepričal tudi druge, da malo skrenejo s poti in pokukajo kako je tam.


Svetopisemska praviljica o jabolku in kači je metafora na takšno obnašanje: ko človek jemlje življenje v svoje roke in hoče izvedeti nekaj za kar še ni dovolj zrel ali pa na kakršenkoli način ni pripravljen.


Pri tem ovinku je nekaj pošlo po zlu in so strmoglavili...

Za Afriko niso bili niti najmanj pripravljeni....

In nihče jih ni našel, saj so šli stan od dogovorjene potanje.

Tom Henks je vse to čudovito odigral. v FILMU.


Po strmoglavljenju je nastala panika, ko so ljudje dojeli kaj jih je doletelo.

Od šoka, panike, zgubljenosti in v borbi za preživetje so znoreli in podivjali, na koncu so se, zaradi hudega obupa, na neki način raztreščili kot npr. pri hipni dekompresiji v nekem vakuumu.


Torej, zaradi radovednosti in »neuboganja prepovedi« smo sami sebe pripeljali v pogoje, ki so nas - naše bitje in naš značaj – deformirali. Zaradi tega smo se tudi raztreščili – kot ste tudi sedaj pred tem, da bi se »raztreščili« zaradi obupa, ter protukornoskih ovir in predpisov, ki vam drastično spreminjajo življenje..


Imeti se za prepametnega, hoteti biti bog, ter »jesti sadež s prepovedanega drevesa« se v homeoatiji imenuje PSORA in sodi v temeno čakro. Njo je Hahnemann imenoval za ključno miazmo – za matero vseh ostalih miazmi.

Gre za trmasto samovoljo človek upravljati s svojim življenjem (in z življenjem drugih) brez, da bi naredili »izpit zrelosti«, ki bi ga usposobil za to.

Če pa tudi takrat, ko se zgodi katastrofa (kot je stanje sedaj) noče videti, da je vse to rezultat njegovega dosedanjega samovoljnega ravnanja in vodenja življenja, se nič ne da popraviti, a to novo, kar bo spet gradil, je že na začetku obsojeno na neuspeh, saj je vzorec trmastega in samovoljnega ravnanja ostal.

Tako se ustvarja podganja dirka. Lahko izstopimo iz tega kolesa šele takrat, ko »spremenimo vzorec« našega ravnanja.

Vendar tudi takrat, ko sledite popularnim metodam »kako nadomestiti stare vzorc«--samo nadaljujete s starim vzorcem. Namreč, stari (in napačen) vzorec je: »sam hoteti imeti življenje v svojih rokah« – igrati se boga a z butasto človeško glavo. Pravilni vzorci bodo zavladali, ko bomo PRENEHALI hoteti sami upravljati z življnjem preden bi za to resnično dozoreli. S tem bomo omogočili naravi (fiziologiji/bogu), da naredi red v nas tako, kot je to že dokazala, da zna in zmore. Šele po tem lahko nadaljujemo svoje »šolanje« da bi dosegli primerno stanje zrelosti ko bomo sposboni res suvereno in tudi SONARAVNO, upravljati s svojim življenjem.



Pogoji, ki so nastali zaradi ukrepanja na podlagi neumnosti in pametovanja, so človeka naredili za divjaka. Tako je začela naša pot hudobije.


Ko pa je tako deformiran, podivjal in ponorel človek raztreščil, zgubil je vsoje materialno telo. Ostale so samo ponorele duše, ki so plavale v nikogaršnjem prostoru. Niso mogle nazaj, pa tudi v inkarnacijo niso mogle.

Tom Henk v navedenem filmu ne samo da je z letalom skrenil in pristal na napačnem otoku, temveč je izgubil letalo. Letalo pa je imelo v sebi sistem navigacijo in radio postajo. Da bi prišel nazaj, ali da bi bil rešen, bi moral najprej dobiti letalo, ali vsaj radiopostajo.

Zato naj bi človek najprej moral nazaj v inkarnacijo – v primerno materialno telo, da bi po tem lahko prišel nazaj na izhodiščno – domačo destinacijo.

Inkarnacija v materialno telo pa ni bila možna.


Bog je pošiljal reševalce vendar niso mogli najti izgubljeno – ponorelo in izdeformarano človeštvo.

Ko so pa jih najšli, še vedno se nihče ni mogel spustiti do njih. Lahko bi dosegli te globine samo, če bi tudi sami razpočili. Takrat pa od reševalcev ne bi bilo nobene koristi.

Sedaj se je bilo trba domisliti kako le pomagati.

In tukaj začenja hipoteza, ki jo je postavil Oparin.

Božji laboratorij se je domislil obstreljevati oceane na zemlji. S tem so uspeli uresničiti prve organske molekule v katero se je duša človeka lahko spustila.

Od tod je začela ta evolucija, ki jo mi poznamo.


Vsaka inkarnacija je omogočila, da »gradimo in naprej dograjujemo svojo barko«--svoje materialno bitje... Bolj dograjeno materialno telo je prišlo na višjo frkevenco.


Ko smo dosegli dovolj visoko frekvenco, so se do nas lahko spustili elementali, ki so sprejeli, da se ne bodo mogli vrniti nazaj. Njihova naloga je bila:

  • žarčiti določene energije, ki bi omogočile človeku njegov nadaljnji razvoj,

  • pomoči mu nositi »ruksak« z njegovim »domačimi nalogami« (hudobijami in neporavnanimi računi«) ter

  • pomagatii mu, da bi jih predelal.

Ti elmentali, obremenjeni s človekovimi hudobijami, so na nivoju materije pridobile obliko živali, kot jih sedaj poznamo.


Nek približek dokazila te hipoteze sem dobila pri delu s hišnimi ljubljenčki. Namreč, oni so pogosto bolehali od istih bolezni, kot njihovi lastniki. Zato se tudi oni dobivali enaka zdravila kot njihovi lastniki. Ozdraveli so, ko so njihovi lastniki sprejeli in pravilno predelali svoje hudobije. Nisem pa mogla pozdraviti žival, če njihov lastnik ni bil v moji terapiji.

Sicer se v veterino ne spoznam. Zdravljenje živali brez njihovih lastnikov je bil samo poskus.


Živali naj bi bile različnega porekla. Večji del naj bi bili elementali,.

V živalski obliki so tudi tiste človeške iskre, ki se še niso dovolj razvile, da bi lahko bile rojene v človeški formi.

Obstajajo filmi na Youtubu ampak tudi resni dokumentarci v katerih govorijo strokovnjaki o svojih presenetljivih ugotovitvah. Naleteli so na živalske skupine, ki se danes obnašajo drugače, kot so se prej, ali pa se posamezne živali izrazito drugače (bolj zrelo, bolj človeško) obnašajo, kot ostali pripadniki njihove vrste. Lastniki živali znajo reči, da njihov ljubljenček razume zadeve in se obnaša, »kot da bi bil človek«.

Vem, da to ne moremo jemati za dokazilo te hipoteze vendar, daje nam le za razmisliti. Saj smo videli, da religiije in legende le niso kar tako, iz trte zvite.


Del skupine živali čine tudi tisti, ki so se tako silno pokvečili, da so padli nazaj v živalsko formo.


Če je človek naredil lekcije v določeni živalski formi, ta žival je izginila—oz. forma, ki jo je duša napustila, se je sesula.



Kako se je človeška forma razvijala, je dvigovala frekvenco in bolj bližala izhodiščni destinaciji. To je omogočilo, da se počasi tudi visoko razvita bitja spustijo na nivo, do katerega se je padli človek upsel dokopati. Ta visoko razvita bitja so se žrtvovala, saj so vedela, da se iz teh globokih še ne bodo mogli vrniti.

Prišli so opremljeni za te in takšne naloge, ki jih je človek takrat potreboval. Namreč, šele iz rezultatov teh nalog se je lahko videlo, kakšna pomoč je potrebna za nadaljevanje. Zato, ko so ta visoko razvita bitja – pomagači - opravili svojo nalogo, so izgubili svojo funkcijo in so se postopoma zgubili v množici ostalih, tudi sami potrebni pomoči in primernih lekcij za nadaljnje dvigovanje.


Ko je človek dosegel še višji nivo duhovne rasti, je že bil sposoben dobiti ali ustvariti »Mojzesa«, ki je moral »na goro«, s katere je že lahko dokričal do Boga, ki mu je lahko posredoval bolj konkretne napotke.

Torej, kontakt je postal mogoč vendar s pogoji, ki jih opisuje ta svetopisemska zgodba.

Človeštvo je dobilo pravila – »avtokarto«-, ki jim je omogočalo nadaljnjo rast in razvoj, da bi dosegli vse višje frekvence.


Tako se je človeštvo dviginlo na nivo, do katerega so se že lahko spustili pravi učitelji in tudi čista božja bitja, kot naj bi bil Jezus.

»Krist« dejanko pomeni: čista božja iskra.

Sicer, naloga vseh nas je, da dosežemo stanje »krista«—našo čisto obliko.


Jezus se še vedno ni mogel z lahkoto vrniti nazaj. Njegova naloga je bila, odpreti pot- povezavo - neba in zemlje.


Vsi vi veste, da ko ste v meditaciji, ste dejansko odrezani od konkretnega nivoja. Ko pa ste v vsakdanjem življenju, pa vam niti na pamet ne pride ta zgornji nivo. Torej ne morete biti sočasno v stanju ki vam ga daje meditacija in opraviljate svoj vsakdanji poklic ki je tukaj »na zemlji v konkrtnem življenju«.

»Nebo« je bilo možno doseči v smrti; za obdržati nivo konkretnosti, si pa moral še vedno biti živ. Trpljenje je bilo potrebno, ki bi te še vedno držalo povezanega z Zemljo čeprav si z dušo že bil »mrtev«.

Ta povezava, ki jo je Jezus ustvaril, je trajala samo hip. Dovolj pa je bila, da je božja energija prebila do dna. To je tudi v Svetem pusmu opisano s trganjem nekega platna in z gromi ki naj bi odjeknili v momentu Jezusove smrti.


Meditacija je »možnost biti Mojzes«. Gora je stanje, ki ga dosežeš v meditaciji. Vendar po tem moraš priti »dol«--v vsakdanje življenj in uporabiti »napotke«, ki si jih dobil.

Zato niti doživetja, niti spoznanja ki jih imate v meditaciji, nič ne pomenijo za konkretno, vsakdanje življenje in ni dovolj za resno napredovanje, če vse to, ampak na pravi način, ne prenesete v konkretno življenje.

Transformna osebnostna terapija je edina takšna metoda, ki omogoča popolnozovanje duhovnih višav z materialno konkretnostjo vsakdana.


Srečala sem veliko ljudi, ki so imeli svoja božja spoznanja, niso pa vedeli kaj početi z njimi. Niso se niti spomnili, da ona nekaj le pomenijo in da to nekaj bi bilo treba prenesti v konkretno življenje in vsakdanjo prakso.

Večinoma dojamajo vse to kot »sprostitev«, ki ti daje prijetne občutke.

Na primer: božje spoznanje je kot film o plesu. Lepo ga je gledati. Pa tudi po filmu se nekaj časa prijetno počutiš, tudi če ne veš kaj sploh film prikazuje.

Nekateri pa vidijo vse to kot možnost zaslužka in poveličanja sebe: organizirajo filmske projekcije za kater pobirajo vstopnino.


Prijetno je, vendar film vam ni dan zaradi tega! Film vam je dan, kot odgovor na veše molitve za pomoč. Film nam je dan, da se skozi njega naučimo plesati in skozi ples uživati v celem našem življenju. Če pa se tega ne zavedamo, vse je bilo brez veze.



Pri vsaki inkarnaciji duša prinaša s sabo nahrbtnik z domačimi nalogami za to življenje.

Če se je človek držal pravil je lahko ta kos svojega bitja in življenja očistil »do v nulo« in dosegne stanje svetnika in »gre v nebesa«.

Vendar SAMO TA NJEGOV DEL je šel v nebesa.


Da bi, kos za kosom očistil tudi ostale svoje dele, so se njegove osebnosti (razni aspekti njegovega bitja) morale – druga za drugo - še naprej vračati v inkarnacijo.

Ker tudi božja tehnologija »čiščenja in reciklaže« ni bila kar takoj razvita za vse potrebe, zato je v vsakem življenju ostalo nekaj neočiščenega. Tisto kar ni bilo možno predelati je šlo v nek poseben »kontejner«, s tem, da bo čakalo dokler se ne bo tudi za te probleme iznašla in razvila metoda reciklaže.

Kot pri opranem perilu. Jemljete ga iz pralnega stroja vendar na nekaterih kosih so ostali madeži, ki s tem pranjem niso mogli biti umaknjeni.

In v vsakem stroju je nekaj takšnih kosov.

Vi jih zberete in v priliki odpeljete v čistilnico...


Tako si se lahko spravil v nebesa kot svetnik, čeprav si za sabo še imelo svoj kontejner. Ko se je razvila primerna tehnologija, si se spet spustil v inkarnacijo in prevzel vse to, kar te je čakalo v kontejnerju.

To zadnjo metodo reciklaže smo dobili pred 30 leti.

To pomeni, da je v to življenje začelo prihajati veliko takšnih duš, ki so že naredile druge izpite z 10, sedaj so pa prišle po naloge, ki jih dosedaj niso mogli predelati.

Tako so dobili KONCENTRAT SVOJIH NAJHUJŠIH IN NAJBOLJ KOMPLICIRANIH HUDOBIJ!!! Namreč, takšne hudobije so najtežje lekcije. Zato jih lahko predelaš ko si sam dovolj razvit in sposoben, da se jih lotiš.

Vendar, kot je videti v praksi, so ravno te vaše sposobnosti in razvitost predelati takšne hude zadeve, glavne ovire, da bi jih res predelali. Zato, pri najbolj sposobnih ljudeh naletim na najbolj nepremagljive odpore že do homeopatije, na splohh pa do Transformne osebnostne trapije in mojega vodenja.

NADALJEVANJE BO SLEDILO

Nazaj na 1. del.

41 views0 comments
040 36 09 36
This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now