NEKAJ BESED O ZNANOSTI - uvod analize intervjuja prof. dr. Mateja Tušaka

Updated: Nov 1


V svojem intervjuju je dr. Tušak izrazil neverjetno, hudo prefinjeno in zelo umazano manipulacijo.

Ne vem, ali je ta manipulacija naklepna ali je izraz njegove neumnosti ali njegove lastne duševne bolezni. Namreč, ker je okolje naše zrcalo, kot pravijo številne (različne) stare modrosti pa tudi psihologija, zato v drugih prepoznamo sebe. On pa je v svojih izjavah praktinčno vse ljudi, in tudi zdravnike ki mislijo drugače kot on in stranka kateri pripada proglasil za duševno bolne.

Žalostno pa je, da takšen človek, v vlogi profesorja in strokovnjaka vzgaja generacije psihologov in selekcinoira ljudi. To pa pomeni, da bodo normalno misleči eliminirani (padli na ispitu), a naprej puščani samo tisti, ki nenormalno mislijo, ki so duševno bolni, kot on sam. Takšni novi psihologi bodo ocenjivali ljudi ali so primerni za delvna mesta, ocenjivali otroke ali so normalni ali tumasti in jih je treba dati v posebne šole in enostavno, selekcinirali in eliminirali sve tiste, ki imajo vsaj malo kmečke logike.

Namreč, da gre za manipulacijo in obračanja sveta na glavo in v norost ni treba strokovnga znanja. Dovolj je samo preproste kmečke logike.

Tovrstnih problemov je bilo tudi do sedaj. Imela sem posla z veliko otrok. ki so jih leni učitelji ali pa šolski psihologi prglasili za hiperaktivne ali drugače nenormalne in so jim po tem predpisovali razna zdravila, da bi jih še bolj zatolkli.

Na primer: Starše nekega fantiča v vrtcu, je opozorila njegova vzgojiteljica, da bi ga morali odpeljati psihiatru ker je nenormalen. "Problem", zaradikaterega je fantič proglašen za nenormalnega je bilo, da ga ni zanimalo brcanje žoge in se ni pretepal, kot drugi fantje, temveč je raj gledal knjigice. Tudi moja hčerka, ki je uradni psiholog, je marsikaterega otroka rešila "posebne obravnave" ker so jih proglasili za nenormalne čeprav so bili popolnoma v redu. Imela sem posla tudi s takšnimi, ki so ga v osnovni šoli hoteli dati v posebno šolo (za retardirane). Mama se je morala še in še kregati in boriti se, da ga pustijo v normalni šoli, Ko pa je fant prišel v srednjo šolo, so ga že po prvem ali drugem letniku prebacili na fakulteto, ker je bil super nadarjen.

Sicer pa, to analizo pišem tudi za mojo nekdanjo pacientko in za številne, ki ste podobni njej. Namreč, enkrat mi je omenila da je poslušala neko predavanje nekega razglašanega dr-mr strokovnjaka. Vendar ona bi sve to povedala v dveh stavkih — je povdala, po tem pa bojazljivo dodala, da je ona (bila je trgovka) zagotovo samo neumna pa zato ni razumela vso to »visoko znanost«.

Slučajno sem tudi jaz poslušala to predavanje. Predavatelj RESNIČNO NI POVEDAL NIČ PAMETNGA in bi se vse resnično lahko povedalo v 2-3 stavkih.

Imela sem pa še nekaj podobnih in čudnih izkušenj:

- Moja profesorica biologije z Medicniske fakultete v Zagrebu se je pohvalila da so članek njene hčeri, ki je bila specializist medicine dela, objavili v zelo pomembnem mednarodnem časopisu in ji še nagarado dali za neverjetno odkritje.

Bila sem, seveda in fovš in radovedna. Zato sem jo vprašala kaj je bila vsebina te raziskave kaj je njena hčer naredila.

Ko mi je povedala, nisem vedala kaj naj počnem in mi ni bilo jasno ali ona to resno misli ali se heca. Namreč šlo je za nekaj o čem so mi DELAVKE IZ KOSTANJEVIŠKE »ISKRE« pripovedovale. Ne vem več za kaj je šlo. Dejstvo je, da je to, za kar je hči od profesorke dobila mednarodno vrednost, bilo nekaj, kar je znala čisto vsaka delavka v Iskri. In od njih sem tudi jaz o tem izvedela in se NAUČILA. Torej, nekaj tako vsakdanjega, da se nihče normalen ne bi spomnil o nečem takem napisati znanstveno delo.

- Jaz sem delala bazične raziskave na podganah. Ker pa sem že bila zdravnica, sem morala imeti v komisiji še nekogar iz bolj konkretnega medicinskega področja. Tako sem dobila profesorico šolske medicine.

In, moja mentorica, mednarodno priznana znanstvenica, prof. biologije se je pokregala s profesorico šolske medicine. Namreč, moja profesorica je neko zadevo hvalila kot novo odkritje, profesorica šolske medicine pa je trdila, da je to že znano.

Jaz sem vedela, da je trditev profesorice šolske medicine resničen! Torej, v šolski medicini je znano vendar v biologiji se je štelo kot nekaj novega.

- En naslednji incident, ko človek ne ve ali naj se smeji ali joka je bilo, ko sem svoji profesorici (ki sem jo imela zalo rada) pripovedovala o homeopatijo. Ni jo priznavala. Govorila je, da bo verjela, da je to nekaj vrednega, če ji prinesem radove, ki to znanstveno dokazujejo.

Pa sem ji prinesla, vendar ni bila zadovoljna, ker niso bili objavljeni v znanih medicinskih časopisih. Ker za njo so samo oni merodajni. Vsem ostalim pa ne verjame.

Po tem se našla tudi takšne radove, ki so bili objavljeni v svetovno priznanih, medicinskih časopisih. Vendar ona še naprej ni hotela verjeti. Prerekala sem se z njo, saj sem izpolnila njene pogoje in ti radovi so le bili v mednarodnih uradno mdicinskih časopisih. Na to je iz nje izletelo: »Ampak jaz vem kako moj kolega (ki je delal v laboratorijo zraven njegena) dela svoje znanstvene radove« ...

Ja, pri znanstvenih delih vse lahko dokažeš kar koli hočeš....

In medve nadaljujeva klepet. Po nekaj minutah klepeta ona pove da v horoskop pa verjame!

Mogla sem se močno ugrizniti za jezik da ne bi izvalila—tako, kot to jaz znam- in je vprašam kje je videla znanstvene radove ki dokazujejo resničnost horoskopa?

Ostala sem pa tiho.


Torej, kot je dokazano, slišimo to, kar hočemo slišati. Sprejemamo to, kar nam odgovarja in ne damo se prepričati v nič drugega četudi je to nekaj v najbolj konkretni obliki, "otipljivo" in "črno na belem".

V stanju smo stajati pred zrcalom in ne videtei, kako nam hlače padajo, ne zato ker smo shujšali temveč zato, ker jih, zaradi ogromnega trebuha nosimo na bokih. Ali med konkretnim histerično-jeznim izpadom trditi da smo popolnoma mirni in ljubeči.

Obstaja en izrek: »ko verjameš, ti bo tudi dokazano«.

Pa ne gre za sugstije in placebo, kot to govorijo v medicini, ko hočejo nekaj oblatiti in mu zbiti vrednost.

Jaz to rečem malenkost drugače:

če ti je stalo do sebe in me vsaj malo spoštuješ, boš mi dovolil, da te odpeljem na lice mesta in ti pokažem in dokažem to, kar trdim.

Torej, verjami meni, vendar ne kot ovca. Zato ti ni treba verjeti temu kar trdim. Če mi verjameš, mi boš omogočil da te odpeljem da bi se tudi sam prepričal.

Če me odklanjaš, ni šanse da bi ti pokazala in dokazala resničnost tega kar trdim. Tudi to ne, da drviš v prepad.

V knjigi »Ozaveščanju naproti« sem podrobno razlagala, zakaj naš klasični, dvodimenzionalni način razmišljanja nikakor ne more rešiti problemov, na sploh ne problemov sedanjega časa.

Ustvarili smo številne teorije o eni in isti zadevi. Celo v matematiki in na podobnih področjih, za katere smo mislili, da so eksaktna.

Z druge strani pa, v okvirju isti teoriji imamo nadaljnjih milijon metod s katerimi naj bi rešili določen konkretni problem.

Moja hči, ko je studirala psihologijo, mi je pripovedovala, da učijo neštete avtorje in njihove metode, ko vsaki trdi nekaj svojega. Izbira, katerem boš sledil je očitno na podlagi »an-ban-pet-podgan...«

Če ostanemo samo v mejah naše omejene in dvodimenzionalne človeške glave, se lahko kregamo do neskončnosti o tem, kdo ima prav.

Edino miselnost, po principih logike, zajete pod imenom Transformna osebnostna terapija (TOT) nam lahko da pravo resnico. Namreč, s pomočjo takšne miselnosti in energetskega delovanja, ki ga z tovrstim ozaveščanjem dosežemo, postanemo multidimenzionalni. To pa je pogoj, da postanemo sposobni vse videti »v prostoru«. Na ta način bomo lahko videli celotno multidimenzionalno resnico in videli tudi to katera teorija kateri kot te resnice zajame. Ozirma, videli bomo iz katere prespektive je določeni avtor videl svoj dvodimenzionalni delček te resnice.

Problem se stopnjuje, ko mi iz naše omejene človeške glave iščemo rešitve za to, v dvodimenzionalno spačno multidimenzionalno resnico. Kot če bi na podlagi otrokove risbe, na kateri je človek večji od njegove hiše, razmišljali in izmišljali metode, kako tega velikega človeka stlačit, v to njegovo majhno hiško. Za rešitev se rojeva milion metod, ki pa nobena ne rašuje problema. Za pravo rešitev pa bi bilo dovolj samo sliko videti v prostoru. In marsikdaj bi ugotovili da ni nič za reševati in da je vse primerno in točno tako, kot mora biti.

Prišli smo pa ponovno tudi do fiziologije in narave, ki ji na mentalni, emocionalni in duhovni ravni imenujemo »bog«, »univerzalna energija« ali podobno.

Vsi smo že videli in doživeli kako narava, ko ji prepustimo, uredi zadeve na najbolj primerni način. Tako bi tudi fiziologija in tako bi tudi bog ali univerzalna energija uredili zadeve pri nas, če bi jim to omogočili. A omogočili jim bomo, če predelamo svoje »hudobije« ki jim to sedaj onemogočajo.


Sedaj smo prišli v obdobje, ko je dovolj,

da v nekem svom obupu, strahu, nemoči..

iz polnega srca vso naše bistvo zakriči, da

pojma nimamo in.

da NISMO V STANJU urediti zadeve,

nismo v stenju se izvleči iz vsega tega.


Še težje postaja, ko je polovica človeštva noro... Namreč, vsaki trdi da je ta druga polovica nora in nihčne nič ne posluša več in vsak vidi pred sabo samo svojo resnico in svojo metodo reševanja.

Še hujša je ta individualizacija, ki jo je potencirala popularna miselnost. Pri tem pa vsak si domišlja da on sam in samo on ima prav in je resnično samo to, kar on sam trdi in samo on ima pravice do npr denarja ali do oblasti...


Mogoče pa je ravno to bilo potrebno, da dejansko nihče ne more priti do oblasti.

Ravno s tem smo se zedinili v norosti. Enotni in enaki smo v tem, da vsi terjamo svojo lastno norost.

Razdrli smo vsa pravila, vse norme in smo ustvarili totalni kaos in popolno anarhijo v nas in okoli nas. Vse mentalne poti so v nas prerezane, zmešane, narobe spojene... Zaradi tega nas obdaja panični strah. In to je naša posamična, vendar skupna norost.

To je tudi razlog, da ljudje hrepenijo po diktaturi, saj samo ona ustvarja nakekšen red in nekakšna pravila. Prezgodaj ste ustvarili demokracijo. Saj pravo demokracijo lahko uresničnimo samo ko smo sami suvereni. To pa je takrat, ko smo priključeni na svoj centralni računalnik in skozi njega na božji internet. Vi ste pa sesuli zunanja pravila igre in vezi in omejitve, ko pa notrnjih še ni bilo. Zato umikanje zunanjih pravil je pripeljalo do izgubljenosti in se je svet sesul.


Komu človeku in kateri stranki boste dovolili, da ustari svojo diktaturo? Saj, hvala bogu, nobena ni v stanju pridobiti neko bolj resno večino a še manj je sposobna na daljši čas držati zadve skupaj, da jih neka opozoricija ne bi takoj že na začetku ponovno sesula.

Zadeve so bodo samo ostrile, do vojne in popolnega uničenja.


Če pa nočemo diktaruro in nočemo vojno, po tem moramo prestopiti to maginčno mejo in začeli ozaveščati.

Vendar za ozaveščanje v klasičnem pomeni ni več časa.

Od metode TOT ostaja samo

OBUP, KI MU MORAMO DOVOLITI DA NAS ZAJAME,

pa da

IZ POLNEGA SRCA ZAKRIČIMO, DA NE ZNAMO REŠITI SE IZ TE GODLJE.


In če končno dvignemo roke od iskanja rešitvi s svojo omejeno glavo, bomo omogočili da stopi v akcijo narava- bog, energije in uresniči pravo SONARAVNOSTI in ustvri primerni red in harmoničnost.

Ja, marsikdo verjame, da bo prišel neki bog in vse uredil. Vendar tako, kot vi mislite in Lorie, ne bo. In se ne bo samo od sebe uredilo, če mi ne sodelujemo tako, kot je treba.

Če ste si dovolili ta obup in prosili iz polnega srca (iz pravih emocij: jeze, straha prizadetosti, maščevalnosti—vse eno. Samo da je iz polnega srca), da naj ta bog ali kdorkli je že, uredi zadeve, začutili boste mir ali pa neko razbremenitev, pa celo sonček v srcu. In boste za vsaki moment čutili kaj je za narediti.

Vi morate tudi naprej urejevati zadeve. Vodila pa vas ne bo vaša omejena človeška glava temveč SPOZNANJA. Čutili boste, da to kar bo prihajalo, le ne bo iz vaše omejene človeške glave. Čutili boste, da te nove informacije bodo le imele neki drugačen okus.

Lahko se zgodi, da se zaveste, da delate nekaj avtomatsko, brez da bi se sami odolčili do tega. Nadaljujte iin ne omejiti delovanje. Saj to vas vodijo ti božji restauratorji.

Seveda, vse to ni čarobna palčka in vas nihče ne more transformirati v hipu. To bo proces. Torej, pride npr. kot želja da spečete palačinke. In boste spekli. In čutili boste kako to delate na neki popolnoma drugačen način, z nekimi drugačnimi občutki v sebi, kot ste jih prej delali.

Po tem se vas spet polasti obup saj imate pred sabo neko naslednje opravilo, neko naslednjo nalogo. In spet dovolite obupu da deluje in dovolite, da kričite, da pojma nimate...in s tem ste spet omogočili, da pride ta pravo. Morate oprezati za temi spročili in učili se zaznavati ali nekaj, kar prihaja ima previ -novi in specifičen okus ali pa ne.

S tem ste omogočili da udira prava energije z drobnimi koraki vendar v hiterem zaporadju in nam, na prvem mestu uredi glavo in zadeve postavi na pavo mesto.

Pri tem vam bo lockdown zelo koristil. Saj boste bolj zaspani kot sicer in bolj utrujeni. Namreč, to je restitucija naših možgan. Zato oni morajo biti izklopljeni. To pa je takrat, ko počivamo ali spimo. Zato se je treba prepustiti takšni utrujenosti in zaspanosti.

Seveda, alkohol, cigarete in droge onemogočajo ta proces. Proces in restitucijo onemogočjao tudi vaše dijete, pri katerih ne daste sebi jesto to kar potrebujete temveč si mečete v sebe šrot. Zato dovolite, da začutite in omogočite sebi da tudi dobite to, kar bo vaše telo preko lakote in apetita sporočalo, da potrebuje. In nič za to, da ste dosedaj bili veganci ali vegetarijanci. Če boste čutili da potrebujete tudi mesa in podobnega, na sploh pa sladjarije, DOVOLITE SI sicer ste onemogočili svoj proces transformacije in restitucij.

Če naredimo to preproste lekcije, omogočilo smo sebi izhod. Po tem bo treba naprej delati. Saj zastonj vas nekdo izvleče iz dreka. Če ne veste kako ste v njega padli, pri prvem koraku boste spet padli v njega.

Ta oblika miselnosti, zajeta kot TOT mora postati slil življenje. To se bo doseglo postopoma, korak za korakom.

Naprej pa bo sledile zavestne predelave hudobij, ki so še ostal v nas. In za tega, kdo bo to naredil, bo nastalo to obdobje miro, ki so ga napovdovali za nova tisočletja.

Najbolj pomembno pa je naseldnje:

Vedno je bilo predvidvanj in predskazanj.

Postanite že enkrat »ateisti« in prenehajte verjeti, da bo to nekaj dobrega kar tako padlo z neba ali da vam bo neki bog kar tako na pladnju prinesel indijo koromandijo. Izrek pravi: pomozi sebi pa ti bo tudi bog pomagal. Popularna miselnost pa govori da imamo življenje v svojih rokah. Vendar NE TAKO, KOT SI VI TO DOMIŠLJATI.

Če sledit pravilom igre, se bo ustvarilo, sicr pa ne bo od vsega nič. Indijo koromancijo bodo dosegli,tisti,ki bodo sledili pravilom ige. Za druge pa bo pekel.


Nadaljujte branje

406 views

Prijava na e-novice TUKAJ

Kontaktni podatki:

040 36 09 36
This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now